Ljudje

Ustrašila sem se, da je konec

Katja Božič
9. 7. 2019, 01.00
Deli članek:

Sanja Grohar dve leti po tem, ko je premagala tesnobo

osebni arhiv
Sanja je srečna mamica sinka Nicolaija.

»Ob prvem paničnem napadu nisem vedela, kaj me je doletelo. Težko sem dihala, primanjkovalo mi je zraka, imela sem občutek, da se dušim, in ustrašila sem se, da je to konec,« opisuje začetek enega najtežjih obdobij v življenju naša nekdanja miss, pevka, danes pa uspešna blogerka ter vplivnica na Instagramu Sanja Grohar Kovič. Napadi so se ponavljali, spremljal jih je močan moker kašelj in resno se je ustrašila za zdravje. Šele ko je v Londonu, kjer že nekaj časa živi z družinico, opravila vse zdravstvene preglede in so ji zatrdili, da je zdrava kot riba, je ugotovila, da so njene težave psihičnega izvora. Anksioznost in depresija.

Tekst: Katja Božič, foto: osebni arhiv Sanje Grohar

Sanja je pred nekaj meseci postala srečna mamica malega Nicolaija, ki je danes središče njenega življenja. Še pred njegovim rojstvom sta si z možem Matejem Kovičem uredila domovanje v Londonu, kamor sta se preselila zaradi poslovnih priložnosti. Čeprav je njena služba predvsem biti mamica, za blogerje med porodniško ni počitka. Le da zdaj za objave porabi več časa, če jo vmes potrebuje sinko. Prednost pa seveda je, da lahko dela doma. »Ko sem zanosila, sem bila presrečna in mirna, čeprav me je v ozadju pestila skrb,« razlaga na svojem blogu (http://theycallmebambam.com). Ker se je dve leti pred tem borila z anksioznostjo in depresijo, jo je bilo upravičeno strah poporodne depresije. A k sreči je ni doletela.

Prvi napad.Po zaroki leta 2016 je eno najlepših obdobij v njenem življenju (z Matejem sta kupila dom v Londonu in začela načrtovati poroko) na začetku leta 2017 zamenjal pravi pekel. »Nikoli nisem bila tesnobna ali depresivna niti se ne spomnim, da bi se s tem spopadal kdo v naši družini, zato sem bila sprva povsem izgubljena. Vse se mi je verjetno zgodilo zaradi dolgoletnega kopičenja strahov in skrbi. Temu so se po zaroki pridružili še pritiski s pripravo poroke in razmišljanje o družini. Vsega je bilo preveč in je počilo.« Februarja, nekaj dni pred njenim rojstnim dnem, je dobila prvi panični napad. »Težko sem dihala, dušilo me je in mislila sem, da je kaj narobe z mojim srcem. Zelo sem sem se ustrašila in moje misli so bile vse hujše, tako da sem si s tem povzročala napad za napadom. Spremljal me je močan občutek nemoči, bolečine, vsega niti ne znam opisati. Poleg tega sem razvila anksiozni kašelj, zaradi njega sem mislila, da je kaj narobe tudi z mojimi pljuči.« Valentinovega leta 2017 ne bo nikoli pozabila. »Matej me je peljal na romantično večerjo. Medtem ko je govoril, nisem slišala niti besede. Tresla sem se, želodec se mi je obračal, mislila sem, da bom bruhala. Nisem več zdržala. Prosila sem ga, naj me pelje domov. Večerje se nisva niti dotaknila. Matej je vedno zelo razumevajoč, takrat pa se mi je zdelo, da me prvič, odkar sva skupaj, ne more razumeti. Človek s takimi težavami je namreč fizično videti dokaj 'zdrav'. Njemu sem se zdela O. K., saj poleg tega, da sem veliko ležala in spala, ni mogel videti, kaj se dogaja v meni. Spanec je bil moj najboljši prijatelj, takrat so se možgani ustavili in bolečina je odšla. Dostikrat sem šla v posteljo že ob petih popoldne, v upanju, da se izognem naslednjemu napadu. Nekaj mesecev sem bila izgubljena in se borila z bolečino. Nisem več videla razloga za srečo.« Spremljale so jo strašljive misli: »Menda ne bom vedno tako živela, kaj se bo zgodilo z nama z Matejem. Vedela sem, da me ljubi, vendar sem se vseeno bala, da ga bom izgubila.« V Londonu je obiskala vse mogoče zdravnike in opravila preiskave, te so pokazale, da je zdrava kot riba. »Zdravnik mi je rekel, da so moje težave po vsej verjetnosti psihičnega izvora.« 

Več v Zarji, 9.7.2019

osebni arhiv
Kako lepo je biti mama ne veš, sokler to ne postaneš.