Sama svoj mojster: takole se je začelo, odpravila sem se na vsakotedensko nakupovanje v podružnico velike trgovske verige in se spopadla z zlepljeno gmoto nakupovalnih vozičkov pred vhodom v trgovino. Prvi voziček se je odklenil, a se ni hotel ločiti od vozička pred seboj, s katerim se je ljubeče sprijel. Rešila sem svoj kovanec in poskusila z drugim vozičkom. Ta se niti odkleniti ni hotel. Kovanca za evro pa tudi ni dal nazaj.
Takih zgodb sem doživela že precej in v vozičkih pustila že čeden kupček kovancev. Tokrat pa ne.
Tokrat bom naredila red.
In sem odtopotala do pulta za informacije in rekla gospa, voziček mi je požrl kovanec. Segla je pod pult in mi v roke porinila klešče in izvijač. Brez nasmeha. Brez besede. Kaj šele opravičila. Tako sem bila osupla, da sem tudi jaz ostala brez besed. To se mi ne zgodi pogosto.
Zraven mene se je še ena ženska ukvarjala z enako težavo, z vozičkom, ki zakrknjeno ni hotel vrniti kovanca. Jaz sem ji posodila orodje, ona pa je, spretnejša od mene, z izvijačem izbezala kovanca, svojega in mojega iz vozičkov. Potem sem orodje odnesla nazaj. In rekla hvala. Trgovka ni rekla nič.
In to me je najbolj razjezilo. Vem, ona ni bila čisto nič kriva, je pa predstavnica trgovine, ki mi rahlja živce, in če bi samo približno nakazala, da ni brezčuten robot, če bi vložila čisto majčkeno napora v besedo, v smehljaj, če bi prijazno rekla, oprostite, veste, se pač zgodi … bi me čisto razorožila. Tako pa sem bila dovolj jezna, da sem poklicala na Tržno inšpekcijo.

Zakon se ne meni za vozičke: Tole sem jih prašala: če stranki v trgovini, kjer je treba v nakupovalni voziček vložiti kovanec, ta kovanec ostane v vozičku in se ga ne da dobiti ven, kakšna je obveznost trgovine do stranke?
Odgovorili so hitro, ampak odgovor ni bil obetaven:
»Spoštovana,

v zvezi z vašim vprašanjem, ki ste ga naslovili na Tržni inšpektorat RS, ki se nanaša na težavo, ki jo ima lahko kupec v trgovini, ko po zaključku nakupa želi iz reže nakupovalnega vozička vzeti, vloženi kovanec, to pa ji ne uspe, vas seznanjamo, da problematika ne sodi v delokrog nadzora Tržnega inšpektorata RS in do sedaj tudi nismo prejeli tovrstnih pritožb kupcev.

V kolikor bi dobili takšno vprašanje bi stranko napotili, da s problemom seznani poslovodjo v trgovini in v kolikor ne naleti na razumevanje poslovodje, da o tem seznani vodstvo trgovine.

Glede dosedanje prakse pa lahko zagotovimo, da so vodstva v številnih trgovinah vedno pripravljena in hvaležna za opozorila kupcev, saj na tak način lahko izboljšajo poslovanje in zadovoljstvo njihovih kupcev.

Lep pozdrav,

Andrejka Grlič,
GLAVNA TRŽNA INŠPEKTORICA«

Hočem več: Ampak s tem odgovorom nisem bila zadovoljna. Čeprav – povsem nerazložljivo – še nihče ni napisal zakona, kako ukrotiti požrešne nakupovalne vozičke (izziv za Jelinčiča Plemenitega?), je vendarle trgovina lastnica vozičkov, torej odgovarja za težave, ki jih povzročijo.
Ne gre za osamljen dogodek – ni se zgodilo samo enkrat in ni se zgodilo samo meni. Še  najbolj miroljubni pobesnijo, ko primerjamo vojne zgodbe. Grozljivk o pokvarjenih vozičkih je očitno toliko kot ljudi, ki tam nakupujejo. Znanki so orodje porivali v roke v neki drugi podružnici iste trgovske verige, druga je šla po varnostnika, pa je kovanec medtem izginil iz vozička. Ne bomo ugibali o tem, ali morda vozičke kdo nalašč kvari in pobira iz njih denar, čeprav je jasno, da se da tako kar dobro zaslužiti. Tudi če je temu tako, je to problem trgovine in ne sme postati problem njenih strank.
Zagotovo tudi ni moja dolžnost obveščati vodstva, kaj je narobe v njihovi trgovini, pa četudi bi mi bili za to do solz hvaležni. Šef, katerikoli šef, mora vedeti, kaj se pod njim dogaja, ne pa čakati, kdaj bo kakšna stranka dovolj besna, da mu bo prišla povedat, kaj je narobe. In poleg tega je videti, da zelo dobro vedo za težave z vozički. Na informacijah so imeli klešče in izvijač že pripravljene pod pultom, isto rešitev (no, »rešitev«) ponujajo v podružnici na drugem koncu mesta, zato ne verjemem, da gre za genialni preblisk ene prodajalke, temveč za navodila od zgoraj.

Plačajte ali pospravite: Vsi vemo, zakaj je treba v voziček vložiti kovanec: da kupce prislijo, da vozičkov po uporabi ne puščajo kjerkoli. In je zato vrednost kovanca, ki ga zahteva voziček, dovolj visoka, da ljudje raje pospravijo voziček kot da bi se odpovedali denarju. Čeprav gre torej za nekakšno kavcijo, vam trgovina o tem ne izda potrdila.
Ampak koliko ljudi je pripravljenih zaradi evra narediti cirkus in zahtevati poslovodjo? Najbrž ne veliko. In še manj jih je verjetno pripravljenih napisati pismo direktorju trgovske verige, kot mi je v telefonskem pogovoru predlagala glavna inšpektorica. Ljudi zanima samo to, kako bi svoj denar dobili nazaj. Takoj, brez cirkusa in brez dopisovanja.
Pa sem napisala še eno pisemce. Ne direktorju, temveč Zvezi potrošnikov Slovenije. Tole o stvari menijo oni:
»Vprašanje, ki ste ga zastavili ni klasično potrošniško vprašanje, ki bi ga urejal Zakon o varstvu potrošnikov. Gre za način poslovanja trgovine in odnosa trgovine do svojih strank.

Seveda se strinjamo, da je trgovina dolžna vrniti potrošniku kovanec, ki ga je vložil v nakupovalni voziček in potrošnik ni dolžan sam z orodjem kovanca izvleči iz vozička. Vendar v danem primeru potrošnik nima druge možnosti kot zahtevati od prodajalke oz. drugega zaposlenega v trgovini pomoč oz. obrniti se na poslovodjo ali vodstvo trgovine. Z zapleti, kot ga opisujete, trgovina tvega, da bo potrošnik šel naslednjič drugam.

Če bi se naš član s podobnim primerom obrnil na nas - Zvezo potrošnikov Slovenije, bi ukrepali na naslednji način: pisno bi pozvali vodstvo trgovine, naj poskrbi, da bodo vozički delovali - se pravi vračali kovance, kot bi morali. Prav tako bi vodstvo trgovine opozorili na (ne)primeren poslovni odnos do svojih strank.

Manca Novinec,
Zveza potrošnikov Slovenije«

Obkrožite pravilen odgovor: Da torej ob podobnem dogodku nimate veliko možnosti? Ni res, morje (no ja, vsaj ribnik) različnih možnosti imate. Res pa je, da so samo slabe in manj slabe.
Lahko pustite svoj kovanec v vozičku in preklinjajoč odkorakate. Večina ljudi verjetno naredi prav to.
Lahko greste po orodje in preskušate svoje ročne spretnosti.
Lahko orodje prinesete s seboj in preskočite prvi korak zgoraj. Torej nikoli v trgovino brez izvijača!
Lahko odklonite orodje, pokličete poslovodjo, zahtevate, da vam vrnejo kovanec, in naredite velikanski cirkus. Vendar je za to treba imeti pravi temperament in dovolj časa. Bom naslednjič poskusila in poročala.
Lahko pa preprosto začnete po nakupih hoditi h konkurenci, kjer vam dajo voziček zastonj.