Pravijo mu The Boss. Vzdevek se ga je oprijel že na začetku kariere, ko je igral kitaro v prvi glasbeni skupini. Takrat je bil zadolžen, da po koncertih poskrbi za plačilo, ki so ga glasbenikom dolgovali lastniki klubov. Vsekakor mu ta vzdevek nikoli ni bil preveč všeč iz preprostega razloga, ker ne mara šefov.
Vzponi in padci
Čeprav je Springsteen dosegel tako rekoč vse, kar je v glasbi sploh mogoče, je imel v svoji karieri več vzponov in padcev. Predvsem je bil zelo težak začetek. Na prvih albumih je bilo preveč čutiti vplive glasbenikov, ki so takrat vladali, predvsem Boba Dylana in Vana Morrisona. Z njima so ga še bolj primerjali zaradi besedil, ki so bila tudi pri Springsteenu lirična in kritična že od začetka. Album, izdan leta 1972, se je slabo prodajal, prav tako tudi naslednji, ki je izšel leto dni pozneje.
Tretji album se je imenoval Born to Run, ki je nastal že bolj profesionalno in v sodelovanju z novim menedžerjem, a tudi tokrat se je zapletlo. Snemanje je trajalo predolgo, Springsteen ni bil zadovoljen z glasbo, in ko je prvič slišal dokončani album, ga je treščil ob steno ter dejal, da bi bilo bolje posneti enega od njegovih koncertov v živo.
Rojen v ZDA
Vendar se je garanje izplačalo. Ko so strastnega rokerja končno opazili in je začel polniti dvorane, so se začeli prodajati tudi prejšnji albumi. Leta 1975 je bilo dokončno jasno, da je Springsteen postal zvezda, čeprav kariera ni vedno tekla gladko. V istem tednu se je pojavil na naslovnicah dveh najodmevnejših revij, Time in Newsweek. Pozneje je začel pisati tudi za druge skupine in pevce. Pisal je glasbo in besedila, ki so najbolje izražala občutje delavskega razreda in hkrati izražala Springsteenovo čustveno plat.
Ko je leta 1984 posnel znameniti album Born in the USA, se je dokončno zapisal med legende. Prodal je več kot 15 milijonov izvodov plošče in hiti z nje so še danes vsak dan na sporedu radijskih postaj. Osvojil je več prestižnih nagrad, od grammyjev do oskarja za skladbo v filmu Philadelphia.
Springsteen ni nikoli skrival politične angažiranosti. Njegova besedila govorijo o stiskah izkoriščanih delavcev, vietnamskih vojnih veteranih in ljudeh na robu preživetja. Tudi v zadnjih letih je ostal zvest samemu sebi. Po napadih 11. septembra je napisal skladbo Moje mesto v ruševinah, ki je povzemala občutke tragičnega dogodka. Podpiral je Amnesty International, akcije proti uporabi jedrskega orožja in okoljske projekte. Z odmevnimi nastopi je podprl predsedniško kampanjo Baracka Obame in bil s svojo družino med prvimi, ki so mu čestitali za zmago.