Meritve gledanosti kažejo, da so resničnostne oddaje pri nas in v svetu zelo priljubljene. Gledalci se za kratek čas spremenijo v nadzornike ljudi, ki jih poznajo le toliko, kot jim to omogoča povsod navzoča kamera. Takšna vloga ljudem očitno ugaja. Za nastopajoče pa stvar ni tako preprosta in zabavna. Še bolj kot v oddaji se stvari zapletejo, ko je eksperimenta konec in žarometi ugasnejo, tam zunaj pa zmagovalca in poražence čaka kruta vsakdanjost.

V ZDA so objavili podatek, da je doslej že 11 ljudi po svetu naredilo samomor zaradi nastopov v resničnostnih oddajah. Razlogi so bili različni. Za nekatere je bila prehuda obremenitev razgaljanje njihovih značajskih lastnosti, za druge kritika javnosti po nastopih, za tretje ponižanje ob izločitvi.
Žrtve so različne: razočarana dekleta, zapuščeni moški, čustveno nestabilne osebe, ki so pričakovale povsem drugačen izid javne izpostavljenosti. Posledice čutijo tudi tisti, ki v očeh javnosti niso poraženci. Njihova prepoznavnost v okolju, kjer živijo in delajo, je tako velika, da za daljši čas ne morejo pobegniti pred njo.
Tragične zgodbe
35-letna odvetnica Cheryl Kosewicz, ki so jo izločili iz resničnostnega šova, si je vzela življenje v svojem stanovanju dva meseca po tem, ko je to storil tudi njen partner. Na svojem blogu je tik pred tem napisala, da je izgubila svojo notranjo moč in lahko le še tava naokrog. Zaradi prekletega šova, kot ga je imenovala, se je sprla s fantom, nato pa ji ni uspelo zmagati.
23-letni temnopolti boksar Najai Turpin si je vzel življenje, ker mu ni uspelo osvojiti milijon dolarjev visoke nagrade, s katero je želel rešiti finančni položaj svoje družine.
Kelli McGee je postala žrtev oddaje, v kateri bi morala pravzaprav nastopiti njena sestra Deleese Williams. V resničnostnem šovu naj bi spremljali njeno lepotno preobrazbo z operacijami. Popravili naj bi ji videz čeljusti, spuščene veke in nepravilen položaj zob.
Producenti oddaje so spodbujali Kelli, naj o sestrinem videzu govori zelo kritično, to pa se bo pozneje, ko bodo operacije končane, spremenilo. Zadeva pa se je zapletla. Dan pred prvo operacijo so Deleese izločili iz oddaje, ker okrevanje po operaciji ni sovpadalo z urniki snemanja. Kelline besede pa so ostale izrečene. Deleese je odločitev obupano komentirala: »Kako naj se domov vrnem tako grda? Mislila sem, da bom od tod odšla polepšana.« Ko je Kelli ugotovila, kako je s tem prizadela sestro, jo je zlomilo. Vzela je velik odmerek zdravil z alkoholom in umrla. Williamsova zdaj skrbi za dva sestrina otroka, ki sta ostala brez mame, in toži producentsko hišo, ki za dogodek ne želi prevzeti odgovornosti.
Ranljivi in razgaljeni pred javnostjo
Sodelovanje v resničnostni oddaji pomeni, da je človek nenadoma v dobrem in slabem izpostavljen javnosti ter ranljiv in za daljši čas prepoznaven, pravijo psihologi. Ko so ljudje javno osramočeni in ponižani, je tudi tveganje za samomor veliko. Osebe, ki trpijo zaradi osebnostnih težav in duševnih bolezni, so še ranljivejše. Razlogi, zaradi katerih želijo nastopiti pred javnostjo ali biti priljubljeni, so v nasprotju z njihovo bolezensko motnjo. V šovu se izgubijo meje, ki jih drug do drugega postavljamo v resničnem življenju.
Pritisk je bil prehud
Še več kot smrtnih žrtev je bilo primerov, ko se je pritisk na udeležence toliko stopnjeval, da so čutili trajnejše posledice. Britanci so lahko spremljali izbruh Jade Goody, ki se je v šovu z žaljivimi pripombami znesla nad sotekmovalko indijskega rodu. Opravičilo ni pomagalo. Jade je več let živela v hudem stresu, zmerjali so jo z rasistko in v rumenem tisku razglasili za najbolj osovraženo Britanko. Šele njeno umiranje zaradi raka, ki je prav tako potekalo pred očmi javnosti, ji je prineslo nekaj odpustkov.
Susan Boyle je po javnem nastopu talentov čez noč postala glasbena zvezda, ogled njenega nastopa na spletu je podrl vse rekorde. A pritisk člankov v časopisih ter anonimnih komentarjev na blogih je bil prevelik in Boylova je potrebovala psihiatrično pomoč.
Ostal brez službe
Slovenski udeleženci resničnostnih oddaj imajo različne izkušnje. Prisrčni gasilec Sandi, ki je v Big Brotherju vztrajal 92 dni, je po prihodu domov povedal, da mu ni žal, ker se je prijavil, a tega ne bi storil nikoli več. »V šovu te prikažejo, kakor želijo. Lahko te dvignejo ali poteptajo. Po vsem, kar so mi povedali domači in prijatelji, je do televizijskih gledalcev prišla le kakšna četrtina dogajanja v hiši, veliko so ga izrezali,« je povedal Sandi Medle. Moti ga tudi, da so po njegovem mnenju organizatorji manipulirali z rezultati. Spoznal je tudi hinavščino in nevoščljivost, zaradi udeležbe v šovu pa je izgubil službo. »Po vrnitvi domov sem zaradi napetosti izgubil kakih deset kilogramov. Kjer koli sem se pojavil, so želeli vedeti, kaj se je dogajalo. Bilo je kar napeto,« pravi Sandi. »Ni denarja, ki bi me še premamil. In nikomur ne priporočam, da bi to poskusil.«
Bil sem le figura
Mišo Stevanović je po nastopu v resničnostnem šovu postal medijska osebnost, ki ga še zdaj ljudje prepoznajo povsod, kjer se pojavi, in številni ga tudi ogovorijo. Zasedel je nehvaležno drugo mesto in ni mogel skriti razočaranja, o negativnih izkušnjah pa pravi: »Zmotilo me je, da v zunanjem svetu niso popolnoma razumeli vsega, kar se je zares dogajalo med našimi štirimi stenami. Občutil sem, da me ljudje ne dojamejo takšnega, kot sem v resnici, ampak le kot figuro, s katero te predstavijo ljudje, ki usmerjajo šov. Mogoče bi lahko omenil še nekaj zbadanja na račun nacionalnosti, rodu in vsega drugega, s čimer so mi drugi lahko škodili oziroma kradli naklonjenost. A s tem se nisem obremenjeval.« Žal mu je za dogodek, ko se ni več obvladal in je začel javno kritizirati usmerjevalce oddaje, ki se niso držali dogovorov. Zato so mu gledalci dali nekaj negativnih ocen. Sicer pa ima Mišo trden značaj in mu šov ni prišel do živega. Prej nasprotno, izkoristil ga je za svojo popularnost, in to naj bi bil tudi glavni namen udeležbe, ki je ne obžaluje, v resničnostni oddaji pa se je dobro počutil.
Samo ugibamo lahko, kako so svoje izkušnje iz oddaje v resničnost prenesli tekmovalci s slabšimi izkušnjami, na primer tisti, ki je v pijanosti pred kamerami izgubil oblast nad sabo, ali osebe, ki so občinstvu pokazale slabe strani svojega značaja. Izkušnja zagotovo ni bila prijetna, saj o njej ne želijo govoriti.

Jana, 39/2009