Ljudje

Diham, mislim, ljubim

Renata Ucman
10. 11. 2009, 16.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Triintridesetletna Simona Šket Sosol iz Bohinjske Bele se je že v ranem otroštvu spopadala z eno redkih oblik raka na bezgavkah, Hodgkinovim limfomom. Pred petimi leti je prevzela odgovornost za svojo bolezen. Postila se je z zelenjavnimi sokovi po Rudolfu Breussu. Od tedaj, pravi, je zdrava.

Triintridesetletna Simona Šket Sosol iz Bohinjske Bele se je že v ranem otroštvu spopadala z eno redkih oblik raka na bezgavkah, Hodkinovim limfomom. Večino otroštva je preživela v bolnišnicah in v življenju prestala 15 operacij. Pozneje so ji zdravniki zaradi možne ponovitve bolezni odsvetovali nosečnost. A je kljub temu tvegala življenje, zanosila in rodila zdravo deklico Aljo, četudi je zato res spet zbolela. Pred petimi leti je prevzela odgovornost za svojo bolezen. Postila se je z zelenjavnimi sokovi po Rudolfu Breussu. Od tedaj, pravi, je zdrava. Prekipeva od energije in veselja do življenja, svetuje bolnikom z rakom, ljudi uči preventive in vodi skupinsko postenje.       

 

Za Simono Šket Sosol je bil rak na bezgavkah huda življenjska preizkušnja. Vrsto let se je z močno voljo in optimizmom bojevala za zdravje in življenje. Vse svoje izkušnje in znanje je opisala v svoji zanimivi knjigi o zdravljenju raka, z naslovom Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika.
Otroštvo v bolnišnicah
»Zbolela sem pri četrtem letu starosti. Takoj po operaciji mandljev so moje bezgavke podivjale. Zdravniki sprva niso vedeli, za kaj gre. Zdravili so me z veliko antibiotikov, zaradi česar sem imela uničeno črevesno floro. Kot deklico so me zdravili na pediatrični kliniki, na hematološkem oddelku. Tam so mi postavili diagnozo Hodgkinov limfom, to je ena redkih oblik raka na bezgavkah, podvrste nodularna limfocitna predominanca. Že pri petem letu sem prestala prvo operacijo bezgavk, nato je sledilo še več biopsij. Operirali so mi bezgavke na različnih delih telesa, tako da sem večino otroštva preživela v bolnišnicah. Dobila sem tudi migreno in hud gastritis. Leta 2000 se mi je v času menstruacije pod pazduho naredila modra klobasa. Onkolog je po pregledu rekel, da to ni nič in naj grem domov. A je moja mama vztrajala, da me morajo dobro preiskati. Šele galijevo kontrastno slikanje je pokazalo hitro razširjanje raka, že z metastazami, in to na mojem vratu, pljučih, med pljuči, na dojki in pod pazduho. Zdravili so me s kemoterapijo in obsevanji, kar je bilo uspešno le do leta 2003, ko se je rak spet pojavil,« pripoveduje Simona Šket. 
Zaradi možnosti, da se rak ponovi, so ji zdravniki odsvetovali zanositev in nosečnost, saj bi bilo to huda grožnja za njeno življenje. Vendar je bila želja po materinstvu premočna.

 

Več v Jani, št. 45, 10.11.2009