Oskar Kogoj je z ženo Tatjano decembra lani spet obiskal guruja Sai Babo v Indiji. Pri njem išče globlja spoznanja o našem bivanju, ki se nato s simboliko zrcalijo tudi v njegovih umetniških delih. Vsakokrat znova ga osupnejo in ganejo čudeži Sai Babe. Veliko jih je videl sam, od materializacije zlatih jajc do svetega prahu vibutija. Vendar je za to, pravi, treba odpreti srce, ki je nad razumom. Sai Babo je v Indiji prvič obiskal leta 1996 in od takrat že petnajstkrat, nazadnje lani decembra. »Žena Tatjana je knjigo o njem prebrala pred mano in si zaželela k njemu. Odgovoril sem ji, da lahko, a da moram vedeti, h kakšnemu učitelju se podajava. Sprva ga nisem mogel sprejeti, saj sem bil velik raziskovalec Jezusa Kristusa. V sanjah se mi je nato pojavila prav Kristusova slika, kakršno je materializiral Sai Baba. V snu me je nato povabil k sebi. Tedaj sem razumel, da moram res oditi k njemu. To, da je imel pri teh sanjah prste vmes, mi je pozneje sam potrdil. Začeli so se mi dogajati čudeži. Zdaj vem, da se nam nič ne zgodi naključno, ampak z namenom,« pripoveduje priznani oblikovalec Oskar Kogoj, profesor oblikovanja na Univerzi v Novi Gorici, čigar umetnine hranijo v stotih muzejih po svetu. Odstira mu bistvo življenja Že prva pot k Sai Babi je bila zanj polna spoznanj. »Sai Baba je avatar in ima šestnajst moči. Je vsemogočen, vseveden in vsenavzočen, z globokim vedenjem. Takega bitja na zemlji še ni bilo. Na nogah oziroma prstih ima znamenje avatarja, krog s piko. Že na prvem obisku sem dobil potrditev o vseh njegovih močeh. Vsakogar namreč popelje v dolgoročen duhovni proces. Tudi mene je začel počasi pripravljati na širjenje zavedanja. Občutil sem, da je njegov duh tako močan, da njegova avra prekrije vse svetišče in se vsi kopljemo v tej energiji. Z nami komunicira tudi tedaj, ko se ne zavedamo,« razlaga in dodaja, da je njegova soproga Sai Babo občutila enako. Pred desetimi leti sta prvič spregovorila osebno. »Pokazal mi je, da ve vse o meni. Tako kot o vsakomur, ki ga obišče. Takrat je naša skupina nosila medaljico z njegovo podobo, ki sem jo oblikoval. Sai Baba jo je prijel v roke in pohvalil oblikovanje. Nato me je povabil na pogovor. To je bil velik dar.« Sai Baba ima z vsakim poseben, prijateljski odnos. Človeku da tisto, kar potrebuje. In kaj posebnega je dal njemu? »Globlje spoznanje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Odpira mi pogled v duhovno življenje človeka. Naučil me je bolje razumeti duhovnost in materialnost. Brez sprejemanja reinkarnacije ni mogoče razumeti tega, kar uči. Odstrl mi je pogled v oglejsko kulturo, arhitekturo, umetnost. Brez njegovega znanja in pomoči ne bi mogel napredovati. Nedvomno je moj največji učitelj, kar sem jih spoznal, čeprav sem imel veliko dobrih. On razčiščuje vse religije sveta. Kaže nam, da je bog v nas, ne v cerkvah. Pri 96 letih, kot je naznanil, bo umrl. Morda še prej, ker je naša človeška karma zelo slaba in brez sprememb ne bo zlatega obdobja za človeštvo. A preden bo Sai Baba zapustil telo, bo ves svet spoznal, kdo pravzaprav je.« Osupnil ga je s čestitko V večtisočglavi množici modrec večkrat komu čestita za rojstni dan; to ga je osupnilo. Oba, Sai Baba in on, imata rojstni dan 23. novembra. »Na moj 60. rojstni sem bil s prijatelji pri njem. V njegovi vasi je bilo takrat vsaj milijon ljudi. V toku smo hodili proti svetišču. Tam so nas ustavila vrata, speta z žico. Završalo je. V množici se je prav nam bližal Sai Baba. Udaril me je po roki in mi čestital z bodi srečen, bodi srečen in uživaj. To je bilo zame veliko presenečenje. Nikoli prej mu nisem povedal, kdaj imam rojstni dan. Še enkrat mi je pokazal, da o nas ve popolnoma vse.« Sai Baba materializira predmete, v kar nekateri ne verjamejo, a on ima drugačno osebno izkušnjo. »Pred dvema letoma je moji ženi iz nič materializiral zlato verižico." Več v Jani, 2.2.2010