Alter

Poskrbimo za lastni drek

Urška Krišelj Grubar
3. 2. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

35-letni priseljeni Primorec z mariborskim naglasom pravi, da je samostojni raziskovalec škodljivih navad. Poživlja ga vse, kar je novo, sveže, neodkrito. Je zagnani pobudnik prve ekovasi v Sloveniji, sonaravni kuhar, intuitivni maser, pripovedovalec pravljic za otroke in odrasle, v zadnjem času pa predvsem soorganizator akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

35-letni priseljeni Primorec z mariborskim naglasom pravi, da je samostojni raziskovalec škodljivih navad. Poživlja ga vse, kar je novo, sveže, neodkrito. Je zagnani pobudnik prve ekovasi v Sloveniji, sonaravni kuhar, intuitivni maser, pripovedovalec pravljic za otroke in odrasle, v zadnjem času pa predvsem soorganizator akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Iskrive modre misli, ki so v glavnem plod njegove lastne izkušnje, je zapisal v dveh knjigah. Zmore jih napisati tako, da bralci o zapisanem razmišljamo. Tudi o tem, da je bolje kakati čepe kot sede.

Dobiva se v Merkatorjevi škatli v Šiški. Pride bos, pa ga namenoma ne vprašam, zakaj, ker poznam odgovor, ki je pravzaprav vprašanje. Zakaj ste pa vi obuti? Kljub nizkim temperaturam so njegove bose noge toplejše od mojih, odetih v debele nogavice in zaščitenih z nepremočljivimi, s krznom obloženimi škornji. Sede po turško in ob pitju zelenega čaja iskrivo odgovarja na vprašanja.
Vedno sedete po turško?
Vedno.
Ker?
Sklepi nas v tem položaju začnejo prej ali slej boleti, kar nas prisili, da se premikamo. Na vzhodu menijo, da se pretok energije poleni, če sedimo s spuščenimi nogami. Noge, ki visijo, na primer, zelo slabo vplivajo na ožilje. Saj vemo, da imajo ljudje veliko težav s krčnimi žilami. Glavni problem zanje so po mojem prav spuščene noge pri sedenju, ki danes traja in traja. Ljudje preveč sedimo.
In narobe kakamo? Vi to počnete čepe?
Veliko poudarjamo, kaj jesti, pozabljamo pa na to, kako pomembno je strupe in odpadne snovi spraviti iz telesa. Če jih ne spravimo pravilno in v celoti, tudi zelo draga in pravilno izbrana biološko pridelana hrana ne pomaga dosti, če nam potem v telesu zgnije. Pri iztrebljanju naj ne bi stiskali trebušnih mišic, kakec bi moral sam pasti ven, brez bolečin, brez stokanja in napenjanja. Na stara leta nekateri problemi, ki se kopičijo zaradi neustreznega iztrebljanja, pridejo udarno na dan. Takrat je prepozno za krpanje, ker je tkivo, iz katerega je naše zdravje, že preperelo.
Delujete precej prepričljivo v svoji nenavadnosti. Človek vam verjame na besedo. Kakšen je še Nara po naravi?
Rad rečem, da sem fekolog, sami raztolmačite, kaj to pomeni. Privlači me elementarna, lahko bi rekli živalska plat človeka. Tako poskušam tudi živeti. To mi omogoča, da sem bolj svoboden. Poleg tega nisem nič posebnega.
Za svobodno življenje bližje naravi z lastnimi izkušnjami navdušujete tudi bralce svojih knjig. Novembra lani je pri založbi Žarek izšla vaša druga knjiga Bog: navodila za uporabo. Čutite, da je treba ljudem približati resnico? Vašo resnico?
Vsak človek mora sam priti do nekaterih spoznanj. Rad rečem: ne delajte sprememb, ampak jih dopustite. Bodo trajnejše. Največ naredimo, če tedaj, ko se nam nekaj res globoko vtisne, dovolimo, da nas premakne. Najhitreje nas premikajo bolezni. Sam imam največ izkušenj z ljudmi, ki imajo težave s hemoroidi in zaprtjem. Poiščejo me, ko preberejo kakšen članek ali kaj slišijo o čepečem kakanju. Ko tudi sami začnejo kakati čepe, so navdušeni nad hitrimi spremembami.
Kaj pa je bila vaša ključna točka, ki vas je porinila v svet drznih iskalcev?
Po končani Drugi gimnaziji v Mariboru sem se vpisal na fiziko. Študentje višjih letnikov so se mi zdeli nekako otopeli. Obljubil sem si, da sam ne bom nikoli tak. Pridružil sem se gibanju Hare krišna in v templju bival šest let. Doživel sem disciplinirano duhovno »vojsko«, postal vegeterijanec, našel nov smisel življenja v iskanju resnice, pa naj stane, kar hoče. V templju, znotraj ozkega, strogega grla, sem dobil široko znanje za življenje. Včasih ti ožina da krila.
Ukvarjate se tudi z izvirno pripravo vegeterijanskih jedi za množice, pravite jim vegenarijanske. Hvalijo vas udeleženci delavnic, ki jih organizirajo različna društva.
Vegenarijanstvo je kuhinja, pri kateri sem ključni dejavnik jaz, Nara, ne pa živila. Menim, da je poglavitna stvar pri kuhanju človekova ustvarjalnost, energija. Zato so lahko odprti, izvirni, pogumni ljudje toliko boljši kuharji od tistih, ki so v življenju manj iznajdljivi, bolj ubogljivi ... Moje življenje je pestro, bogato, pa čeprav v denarnici pogosto nimam nič evrov. Pogum v kuhinji se pozna tudi v vsakdanjem življenju. Kadar učim kuhati druge ljudi, raje preveč ne poudarjam receptov. Prepuščamo se pestri izbiri začimb, kombinacijam jedi, ki jih imamo na razpolago, izhajamo iz sebe. Ljudje menda potratimo 90 odstotkov sebe, da bi bili enaki drugim.

Več v Jani št. 5, 2.2.2010