Ljudje

O bipolarni motnji

Renata Ažman
5. 2. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Pred kratkim je izšla slovenska izdaja knjige Bipolarna motnja za telebane (Pasadena in DAM Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009), ki bo pomagala prizadetim odstreti prenekatero tančico skrivnosti s te nepredvidljive duševne motnje, za katero v hujši ali blažji obliki trpi okoli 170 tisoč Slovenk in Slovencev.

Pred kratkim je izšla slovenska izdaja knjige Bipolarna motnja za telebane (Pasadena in DAM Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami, 2009), ki bo pomagala prizadetim odstreti prenekatero tančico skrivnosti s te nepredvidljive duševne motnje, za katero v hujši ali blažji obliki trpi okoli 170 tisoč Slovenk in Slovencev. Strokovni pregled slovenske izdaje knjige sta opravila psihiatra prof. dr. Rok Tavčar in doc. dr. Mojca Z. Dernovšek, s katero smo se pogovarjali o motnji, ki smo jo včasih imenovali manična depresija.


Zakaj ste se specializirali ravno za bipolarno motnjo?
To se je zgodilo samo od sebe. Po specialističnem izpitu sem najprej sedem let delala na varovanem oddelku v Polju, potem pa sem šla delat v ambulanto. Bipolarna motnja je tipična ambulantna duševna težava, samo en delež ljudi je hospitaliziranih, pa še to le za krajši čas. Odločila sem se, da hočem o bipolarni motnji vedeti vsaj toliko, kot sem dotlej vedela o shizofreniji, pa se je izkazalo, da je bipolarna še večji izziv, predvsem zaradi raznovrstnosti klinične slike, zapletene terapije in zaradi nepredvidljivega poteka. Kmalu sem ugotovila, da ti ljudje potrebujejo še kaj več kot le ambulantno obravnavo, in sem skupaj s kolegi razvila program psihoedukativnih delavnic, ki so jih uporabniki (in kolegi) zelo lepo sprejeli. Zdaj je za osebe z bipolarno motnjo na voljo Klub BP, ki deluje pri Ozari. Dve kolegici vodita psihoterapevtske skupine za bipolarno motnjo. Uporabniki so ustanovili svoj forum bipolarna.org.
Kako bi bipolarno motnjo preprosto opisali nekomu, ki je ne pozna?
Ena od mojih metafor, ki jo najdete tudi v knjigi Bipolarna motnja za telebane, je primerjava z avtom, ki vedno bolj drvi, pokvarjeno pa ima tako zavoro kot pedalo za plin in gre po svoje. Ta motnja se kaže tako, da ima človek pretirana nihanja v razpoloženju, ki so tako izrazita, da so v vsakdanjem življenju moteča in navzven vidna. Faze manije, depresije, mešane slike ali remisije so si tako različne med seboj, da jih je nemogoče spregledati. Človek tega pred drugimi ne more skriti. Tudi sam čuti, da se mu močno spreminja doživljanje sveta in njegova učinkovitost, v psihozi pa izgubi stik z resničnostjo in ima zato lahko zelo velike težave z okolico.
Je bipolarna motnja posledica travmatičnih izkušenj ali je podedovana, biološka?
Biološka. Razvoj bipolarne motnje je biološko pogojen, lahko je podedovan, lahko posledica zgodnjih poškodb še pred rojstvom – če mati uživa psihoaktivne snovi, če preboleva virozo ali se zgodi kakšna druga travmatična izkušnja za plod – ali v prvih mesecih po rojstvu, to je v času hitrega razvoja možganov. Tako si pridobimo nagnjenost, zbolimo pa le, če se nagnjenost preplete z vplivi iz zunanjega okolja. Zgodnja oblika bipolarne motnje se lahko pojavi že v puberteti ob velikih hormonskih spremembah, močno pospeši pa jo tudi uživanje drog. Vzorci, ki jih prinesemo s sabo iz primarne družine, ne vplivajo toliko na pojavnost motnje, bolj vplivajo na njen izid. Če je na primer kdo nagnjen k lagodnosti, se ne bo boril.
Boriti se je pa treba. Zakaj knjige, kot je Bipolarna motnja za telebane, pomagajo?
To je prva takšna in tako obsežna knjiga v slovenskem jeziku in je tudi izjemno praktično uporabna v vsakdanjem življenju. Avtor Joy Kraynak je dejal, da si je želel napisati knjigo, ki bi jo on potreboval, ko je zbolela njegova žena. Skupaj s psihiatrinjo Candido Fink sta ustvarila preplet izkušenj uporabnika, stroke in svojcev, ki so pri obvladovanju bipolarne motnje izjemno pomembni. To knjigo bi morali prebrati vsi, ki imajo to motnjo, in njihovi svojci.
Je bipolarna motnja ozdravljiva?
Ne vem. Jaz jo obravnavam kot kronično stanje. Z zdravljenjem lahko dosežemo zelo dobro funkcioniranje človeka, včasih še boljše kot prej, predno se je začel zdraviti. Lahko bi rekli, da je človek zdrav, ko nima simptomov depresije in manije in se novih epizod ne boji več, saj jih učinkovito obvlada brez posledic. 
Gre tudi brez zdravil?
Gre. Bipolarna motnja ni ena motnja, ampak gre za spekter motenj, ki so pri različnih ljudeh različno intenzivne. Najbolj intenzivna je bipolarna motnja tipa I, pri tej brez zdravil ne gre. Pri bipolarni tipa II bi že morda šlo, bipolarno III pa je mogoče ukrotiti tudi čisto brez psihiatra ali brez zdravil (tako da človek opusti psihoaktivne substance) z dejavnostmi, ki nam po potrebi dvigujejo in spuščajo razpoloženje. Vsekakor pa mora človek sam delati na sebi in skrbeti za svoje razpoloženje, saj zdravila v najboljšem primeru prispevajo kakih dvajset odstotkov.
Je bipolarna motnja nevarna?
V akutni manični fazi ali v akutni depresiji lahko človek naredi kakšno veliko neumnost, takrat je nagnjen k nepremišljenim dejanjem. V maniji lahko proda svojo hišo, lahko nebrzdano vozi in poškoduje sebe in druge, lahko popolnoma pozabi jesti, hitro se spre; v depresiji pa je nagnjen k opuščanju dejavnosti in samomoru. V takšnih obdobjih ne gre zavračati pomoči, kar pa ljudje, zlasti v manični fazi, delajo.
Med bipolarci je (bilo) tudi nekaj zelo znanih genijev, na primer Goethe, Balzac, Hesse, Beethoven, Van Gogh in drugi. Kako si to razlagate?
Z njihovim dopaminskim sistemom, to je sistem transmiterjev v možganih. Bolj aktiven dopaminski sistem je povezan z ustvarjalnostjo, z inovativnostjo, z raziskovalnim duhom. Zelo poenostavljeno povedano je pri bipolarni motnji dopaminski sistem aktivnejši, bolj odziven in intenzivnejši.

Kako pa vaše zasebno življenje? Ali bipolarno nosite tudi domov?
Največ o bipolarni motnji me je naučil družinski prijatelj, ki to motnjo ima, in kadar je on pri nas na obisku, je pri nas tudi nekaj bipolarnosti (smeh). Sicer pa sem najbolj ponosna na to, da mi je uspelo ohraniti dobro podobo o sebi in o svetu kljub temu, da se že od mladosti mučim z disleksijo. Poudarila bi, da imam neskončno rada živali, in sicer v vrstnem redu psi, konji, mačke. Rada dobro jem, zlasti hrano, ki jo pripravijo drugi, in z mojim Rokom Tavčarjem in dvema škotskima ovčarkama se imam že dolgo lepo.