Napeti odnosi med Slovenijo in Hrvaško so zadnji vrh dosegli lansko poletje, ko smo se spraševali, ali se je sploh varno odpraviti na morje čez južno mejo. Nestrpnosti je dovolj tako v politiki kot javnem mnenju in nežnosti, kot jo gojita premierja Pahor in Kosorjeva, drugje (še) ni čutiti. Jože Stegne, podpredsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, si neizmerno prizadeva, da bi kljub temu predvsem obmejci znali živeti drug poleg drugega in od tega še kaj odnesli. Da njegovo delo cenijo tudi sosedje, dokazuje odlikovanje, ki mu ga namerava v kratkem podeliti (nekdanji) predsednik Stipe Mesić. Kakšna je vaša povezava s Hrvaško?
S Hrvaško sem povezan že od 18. leta, ko sem postal sekretar mladinske organizacije v enem od kočevskih podjetij in pozneje še član predsedstva ZSMS. Gotovo se spomnite, koliko se je takrat dalo na sodelovanje in prijateljstvo med republikami. Naše obmejne občine so bile množično pobratene s hrvaškimi in imeli smo ogromno skupnih projektov. Pozneje sem se udejstvoval tudi v turističnih povezavah med državama in si sčasoma nabral veliko poznanstev in prijateljstev, zaradi katerih sem zdaj pri svojem delu lahko zelo uspešen. Sicer sem zaradi diabetesa že deset let upokojen, a še vedno zelo aktiven in energičen. Nič mi ni pretežko in nikoli se ne ustavim. Še kap pred dvema letoma mi ni mogla do živega, ker imam preveliko voljo do življenja.
Kako deluje društvo?
Glavni cilj društva je skrb za izboljšanje dobrososedskih odnosov in preventivno preprečevanje napetosti med državama. Zato prireja vrsto dejavnosti, denimo srečanja gospodarstvenikov in obmejnih županov, kulturne prireditve, predstavitev knjig, predstave, okrogle mize, srečanja diplomatov iz obeh držav, nogometne tekme med obema parlamentoma, organizira dobrodelne prireditve in sodeluje na njih itd. Moj priljubljeni projekt je tudi obisk Zelenega Jurija pri predsedniku, ki traja že častitljivih 23 let in se širi tudi v tujino. Razmišljamo, da bi uvedli tudi istoimensko priznanje, ki bi ga podeljevali zaslužnim tujim politikom. Še posebno pa se seveda odzovemo, kadar med državama zaškriplje.
Kaj storite v takih trenutkih?
Delujemo na področju, kjer se je zataknilo, najsi bo to politika, gospodarstvo, turizem ali obmejni odnosi. Organiziramo debate, okrogle mize in srečanja vpletenih, da si ljudje lahko gledajo v oči, kadar se pogovarjajo, in se zato bolj po človeško zmenijo. V kriznih trenutkih je pomembno, da se osebni stik ne pretrga.
Kako splošno negativno vzdušje med državama vpliva na vaše delo? Vas je v zadnjih letih večkrat kdo zavrnil ali odklonil sodelovanje?
Moram se pohvaliti, da ne. Veste, ni težava v ljudeh. Še posebno tistih ne, ki morajo živeti drug poleg drugega. Ti se že zmenijo. Težava je v nekaterih politikih, ki si prizadevajo za lastne interese in si na račun nestrpnosti nabirajo politične točke. Edino s takšnimi je težko sodelovati. Prav zato, ker so bistveni navadni ljudje, letos organiziramo srečanje občin od izvira do izliva Kolpe, da se še bolje spoznamo, povežemo in začnemo bolje sodelovati.
Podpirate vstop Hrvaške v EU?
Seveda. In verjamem, da tako misli večina Slovencev. To, da bi bili zavezani istim zakonom in institucijam, bi rešilo marsikaj.