Brigajte se zase. Prosim. Njena prijateljica MoNique, letošnja dobitnica drugega ženskega igralskega oskarja, je v intervjuju rekla: »Moji zlati sestri Sandri – molim zate. In molim tudi za tvojega moža, punčka. To je le vajina stvar in upam, da bosta uredila. Vsem drugim pa, in prosim, kar citirajte me, brigajte se zase!«
Seveda ni pomagalo. Tabloidi in opravljive spletne strani so skoraj po urah beležili vsak nov zasuk v razpadajočem petletnem zakonu Sandre Bullock in Jesseja Jamesa.
Jesse je Sandro varal medtem ko je snemala Blind Side, film, ki ji je prinesel oskarja.
In vse je prišlo na dan slab teden po Oskarjih, ko je Michelle McGee, tetovirana pornozvezda, ki mu je enajst mesecev grela posteljo, menda v prepričanju, da je zakon med Jessejem in Sandro le pretvara, to na uho zašepetala tabloidu.
Sandro so obvestili malo pred objavo.
In je spakirala kovčke.
Jesse James se je opravičil ženi in otrokom, a ničesar priznal, govoril je le o svoji »slabi presoji«, sicer pa, je rekel, je »velika večina trditev neresnična in neosnovana«.
Sandra je medtem izginila. Odpovedala je udeležbo na evropskih premierah svojega filma in izpuhtela. Obupani tabloidi je nikakor niso mogli najti da bi ji s kamerami prežali pred hišo.
So nam pa »dobro obveščeni viri« povedali, da naj bi igralka svojim ljudem naročila, naj ji poiščejo dobro odvetniško pisarno. Za vsak primer.
Tudi Jesse je svojim ljudem naročil, naj se začnejo ozirati za odvetnikom. Za vsak primer.
Sandrini uradni predstavniki so sporočili, da so govorice, da si išče odvetnika, »popolnoma neresnične«. Za vsak primer, domnevamo.
Potem naj bi Sandra zaupala »prijateljem«, da ne misli reševati zakona, ker možu ne zaupa več. In isti »prijatelji« so novinarjem prišepnili, da razmišlja tudi o tem, da bi Jesseja tožila za skrbništvo nad njegovo šestletno hčerko, za katero sta pred časom skupaj iztožila skrbništvo, ko je šla njena mama v zapor. Ja, in tožila ga bo tudi medtem znova svobodna dekličina mama, ki hoče hčerko nazaj. Obe menita, da imata možnosti za zmago, ker ameriška sodišča očitno ne marajo prešuštnikov.

In samo nekaj dni pozneje sta še dve ženski dvignili roko: midve sva tudi nekaj imeli z Jessejem. Obe medtem, ko je bil poročen s Sandro, ena eno leto, druga dve. Poročajo pa še o tretji, ki naj bi jo spolno nadlegoval in ji pozneje plačal za molk.

Zanimanje za živahnega Jesseja je med novinarji tako naraslo, da so mu morali dodeliti policijsko spremstvo.

Sreča ubija: »Vsaka stvar te v velikih količinah ubije. Celo sreča,« je pred časom zatrdila nepoboljšljiva pesimistka, ki je bila takrat že slavna, bogata, srečno poročena in še vedno pesimistična. »Mislim, da bo nekaj na smrt žalostnega – kadar pozvoni telefon, vem, da se je nekomu v družini nekaj hudega zgodilo, da bo nekdo umrl. Kakšen terapevt bi gotovo rekel, takole pa ni dobro živeti, ampak vsakokrat, ko ni nič slabega, sem tako zelo hvaležna.«
Ampak ko je tisto nedeljo pozvonil telefon – domnevajo, da je Sandro obvestil njen publicist – so se slabe slutnje uresničile in igralka je ostala ne le prizadeta in razočarana, temveč tudi hudo ponižana: še pred tednom dni se je z oskarjem v rokah zahvaljevala svojemu čudovitemu možu, ona, ki nikoli ni javno govorila o zasebnih zadevah, je novinarjem razlagala, kako krasnega moškega ima, in velikodušno delila recept za srečo v zakonu. In potem se je pokazalo, da zakon ni bil tako zelo srečen, kot je mislila.
Ona, ki se dolgo ni hotela poročiti, ona, ki je rekla: »Od nekdaj sem skeptična glede zakona, ker hočem to narediti enkrat samkrat, ker hočem narediti tako, da bo prav.«
Ona, ki je dolgo čakala pravega.
In je mislila, da ga je slednjič našla.

In vse je izginilo: »Nisem bila vzgojena s sanjami o beli obleki,« je dolgo trdila hči nemške operne pevke in ameriškega učitelja petja, ki je do dvanajstega leta odraščala v Evropi in pogosto nastopala v maminih predstavah. Ko je zaslovela s filmi o preprostih, neizumetničenih dekletih, ki na koncu vedno najdejo pravega, se je je dolgo držal glas, da zasebno nikakor ne najde svojega princa. Pa jih je imela, več kot enega, a so bile njene zveze vedno diskretne. Prvi od znanih je bil igralec Tate Donovan (ki ga je potem podedovala Jennifer Aniston, preden ga je zamenjala za Brada Pitta), potem je bila nekajletna romanca z očarljivim, večinoma brezsrajčnim Matthewom McConnaugheyjem, ki je nobeden od njiju ni nikoli uradno priznal, a so dejstvo, da se je preselila v Austin, kjer je živel McConaughey, jemali kot priznanje. Nato je prišla romanca z Ryanom Goslingom, ki so ji tabloidi namenili nekaj več pozornosti zgolj zato, ker je bil on par let (no, šestnajst) mlajši od nje.
Leta 2003 je spoznala Jamesa, ko je svojega krščenca pripeljala v delavnico, kjer je tetovirani motorist izdeloval drage motorje po naročilu. »Najboljše zame je bilo to, kako je vse izginilo in sem kar vedela,« je rekla. A ko sta se leta 2005 poročila, je bilo to za mnoge veliko presenečenje. Pa saj je v resnici pravi mucek, jih je prepričevala Sandra, in »najbolj romantičen moški, kar jih poznam.«
V zakon je dobila tudi njegove tri otroke iz prejšnjih dveh zakonov. Dva otroka z mamo živita nedaleč stran, takrat triletna hči iz drugega zakona pa je živela z njima, potem ko sta iztožila skrbništvo nad njo. Sandra je v vlogi mame in žene zelo uživala, on pa je razlagal, da mu žena daje občutek, »da lahko naredim karkoli, kot Superman.« Ja, je pritrjevala ona, »on zmore vse. Če kdo lahko spremeni svet na bolje še za mojega življenja, je to on.«
Potem se je pokazalo, da superman nečesa vendarle ni zmogel: ostati zvest.