Uboga starša se od prvega dne sprašujeta, zakaj jima ni nihče povedal, da se lahko vsaka nosečnica testira za prisotnost bakterije streptokoka iz skupine B (kratko SSB) oziroma zakaj mnogo slovenskih ginekologov ne opozori nosečnic na možnost, da so okužene s SSB. Ta okužba je namreč relativno pogosta, saj naj bi bilo okuženih med 25 in 35 odstotkov nosečnic. Res je, večina zaradi okužbe nima težav, tudi novorojenčki navadno nimajo kakšnih zelo hudih zdravstvenih težav. Vendar pa se sem ter tja le zgodi, da je okužba zelo agresivna. Novorojenček se namreč okuži med porodom, pri prehodu skozi porodni kanal. Zato pri testiranju materi odvzamejo bris iz vagine in iz zadnjika, da ugotovijo, ali so ti predeli naseljeni (kolonizirani) z omenjeno bakterijo. Preiskavo je treba narediti med 35. in 37. tednom nosečnosti. Če je test pozitiven, če je torej mati okužena, dobi tik pred porodom in med njim antibiotike. S tem zavarujejo novorojenčka. Problem je, da ta preiskava ni med tistimi, ki bi jo medicinska stroka opredelila kot obvezno, zavod za zdravstveno zavarovanje pa plačal. Nosečnica si jo mora plačati sama. Cena za testiranje je različna, odvisno od tega, kje to opravljate: od 15 pa tudi do 100 evrov stane. Če vprašate Majo in njenega soproga, nobeden od njiju niti pomislil ne bi, da ne bi odštela tega denarja, če bi sploh vedela za nevarnost in za možnost testiranja.
Je presejanje nesmiselno? Ko smo se pogovarjali s strokovnjaki, so ti povedali, da presejanje oziroma testiranje vseh nosečnic najbrž ne bi bilo smiselno, ker ima hude težave res zelo malo novorojenčkov. Za posebej ogrožene tako ali tako obvezno poskrbijo s pravočasnim dajanjem antibiotikov. Sem sodijo predvsem nedonošenčki. Naši strokovnjaki pravijo, da je veliko vprašanje, ali je smiselno vse okužene nosečnice obremeniti z antibiotiki, če pa večina otrok med porodom bakterije ne dobijo nase oziroma vase. Po drugi strani pa je res, da so v nasprotnem primeru, če torej dojenček zaradi okužbe zboli, težave zelo hude in lahko povzročijo celo smrt.
Več v Jani št 39, 28.9.2010
