Ljudje

Ljudski zdravnik za vse čase

Sanja Lončar
24. 10. 2012, 12.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Za to, da so spoznanja Alfreda Vogla prišla do ljudi, sta zaslužni predvsem njegovi življenjski spremljevalki.

Zagotovo poznate rek, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska. Veliko odločitev svetovne politike sprejmejo v spalnicah, manj znano je, da se to dogaja tudi v znanosti (le spomnimo se Einsteinovih teorij, ki jih je matematično dokazala njegova žena), gospodarstvu in zdravstvu.

Alfred Vogel je nesporno eno največjih imen naravne medicine. Švicarski naturopat, zeliščar, ljudski zdravnik, snovalec naravnih zdravil, karizmatični predavatelj, urednik časopisa, pisec knjig, ki jih še danes berejo v milijonskih nakladah … Alfredu Voglu je uspelo dojeti bistvo zdravja, ki ga ne globalizacija ne moderni časi ne morejo omajati. Številni se strinjajo, da je v življenju dosegel toliko, za kolikor bi mnogi potrebovali vsaj pet življenj. Kakorkoli, za to, da so njegova spoznanja prišla do ljudi, sta zaslužni predvsem njegovi življenjski spremljevalki.

Voglova prva žena je bila desetletja tudi njegova najbližja sodelavka. Tako kot kirurgi potegnejo glavne reze, drugo pa lahko naredi tim, tako kot veliki oblikovalci narišejo glavne zamisli, drugo pa naredijo njihovi sodelavci, je tudi Vogel imel to srečo, da je njegove pogumne misli, enkratno energijo in dragocene izkušnje pridno zapisovala njegova žena Sophie. Ob tem je podpirala več kot le tri vogale hiše – skrbela je tudi za vse, kar se je dogajalo v veliki hiši – Voglovi kliniki.

Tudi sama je pogosto njun odnos primerjala s skupnim šivanjem obleke. »Alfred pogumno razreže blago in naredi glavne šive, potem jaz zašijem na fino in obrobim.« In prav to je Sophie počela, vsakič ko je iz njegovih beležk urejala gradivo, iz tega so potem nastajale Zdravstvene novice ali Voglove knjige.

Številni menijo, da meji na čudež, da je Voglu uspelo izdajati njegove novice vsak mesec, več kot 50 let, saj je bil vse prej kot urednik, ki bi sedel za pisalno mizo. V današnjem času, s sateliti, internetom in vsemi drugimi digitalnimi pridobitvami, si to lahko predstavljamo. Ali si lahko zamislite, kako je bilo to videti leta 1929? Ali med drugo svetovno vojno? Kako mu je uspelo urejati novice in biti ob tem v Avstraliji, Amazoniji, z Indijanci v Severni Ameriki? Iz vigvama indijanskega poglavarja res ni mogel poslati teleksa, telefaksa ali elektronske pošte. Kljub temu mu je uspelo pravočasno oddati zapiske na pošto, doma pa jih je urejala in za tisk pripravljala Sophie. Če ne bi bilo nje, verjetno tudi knjiga Ljudski zdravnik ne bi zagledala luči dneva.

In kako vse to vemo? Vse to nam je zaupala Denise Vogel, druga žena Alfreda Vogla, ki jo je življenje očitno izbralo, da nadaljuje tam, kjer je neozdravljiva bolezen ustavila gospo Sophie.

V Slovenijo je prišla ob izidu Voglove knjige Ljudski zdravnik, ki je pri nas sicer prevedena že leta 1975, vendar jo bomo zdaj končno lahko prebrali v neokrnjeni (beri: necenzurirani) obliki. Verjetno bi bile številne šestdesetletnice vesele, če bi v svojih letih premogle toliko energije, bistrosti in modrosti, kot jih kaže gospa Denis, ki jih ima čez osemdeset.

Poskušala sem izračunati, koliko je bila stara, ko se je poročila z Alfredom Voglom, a mi je očitno prebrala misli in odgovorila, še preden sem jo vprašala.

»Če ne bi bila toliko mlajša od njega, se midve zdaj ne bi mogli pogovarjati. Bila sem celo mlajša od njegovih hčera. Vseeno to ni bila nikoli ovira. Z Alfredom sem se poročila, ko je imel 81 let, se pa zagotovo nisem poročila s starcem. Poročila sem se z moškim s toliko energije, da je še nadaljnjih 13 let delal s polno močjo, potoval po svetu, imel vsak mesec desetine predavanj, snoval nova zdravila, pisal in urejal novice … Verjemite, da sem mu kljub temu, da sem trideset let mlajša, komaj sledila.«


Več preberite v tiskani izdaji revije Jana (št. 43, izid: 23.10.2012).