Alter

Ljubezen se daje, ne pa išče

Alenka Sivka
3. 12. 2018, 23.59
Deli članek:

Neale Donald Walsch, modrec

Arhiv Potovanje duše
Bodi to, kar si, in širi sporočilo drugim s svojim načinom življenja.

Američan, avtor množično brane in prevajane serije knjig Pogovori z Bogom. Igralec, scenarist, govorec. Mnogi ga imajo za guruja, sledijo njegovim modrim mislim. Zvezdana Mlakar, ki je z njim posnela dve oddaji za TV Slovenija, pravi, da jo je naučil »slišati, prisluhniti, sprejeti sebe – skozi pogled drugega«. Razmišljevalec prihaja v Slovenijo januarja naslednje leto.

Kdo je ta Bog? Walsch mora seveda čisto vsakemu novinarju, pa tudi v posnetkih na Youtubu, pojasniti, kako so se začeli njegovi »pogovori z Bogom«, ki pa niso pogovori s krščanskim Bogom, kot ga »poznamo« pod tem imenom, temveč je bil to najprej neki zunanji glas, ki je odgovarjal na njegova vprašanja, kmalu pa se je preselil vanj in mu jasno govoril, kakor da bi bil glas njegovih misli. Da nenehno govori vsem ljudem, ampak ga ne slišijo. Walsch o Bogu včasih govori v ženskem, včasih pa v moškem spolu ali celo v srednjem. Zakaj? »Zato, ker je Bog tisto, kar mi želimo, da je. Kategorije spolov so ustvarjene zato, da ego na Zemlji lažje razume resničnost. Ko pa govorimo o Bogu, govorimo o brezspolni energiji kreacije, ki predstavlja vse, kar je, tako moške kot ženske. Zato se Bog vsakemu približa na zanj najustreznejši način.« Walsch tudi meni, da so »vse religije, prepričanja, teologije … že združeni v eno, kajti vse izhajajo iz istega temelja – ljubezni. Različna je samo njihova interpretacija.«

Štiri osnovna vprašanja. Walsch pravi, da si mora vsak človek odgovoriti na štiri osnovna vprašanja: kdo je v resnici, kje je v svojem življenju v tem trenutku, zakaj je tu in kaj se mora naučiti. Da naj vsak človek sprejme svojo resnično identiteto in naj si dovoli odkrivati, kdo je. Najti mora praktične, koristne odgovore, s katerimi lahko izboljša svoje življenje. In Walschevi odgovori na ta vprašanja? »Sem vse. Sem tam, kjer moram biti. Tukaj sem zato, ker sem se odločil tako. Vsak človek ima v sebi neskončno izbiro možnosti. In je lahko vse, kar je. In če lahko vsak človek izbira med vsem, potem je vse. Tu, kjer smo, smo zato, ker smo se tako odločili. In glede na naša prepričanja, raven zavesti in vrste izkušenj smo v vsakem trenutku točno tam, kjer moramo biti. Če ne želite biti tam, kjer ste, potem pojdite naprej. Saj vas nihče ne sili, da ste tam, kjer ste.«

Od brezdomca do srečnega človeka. Zanimivo je, da je bil Walsch brezdomec, brez vsega, na cesti. Njegovo življenje je razpadalo, njegove ljubezenske zveze se niso obnesle. A je preživel. Danes je star 74 let in pravi: »Na ulici sem spoznal prijatelje, druge brezdomce. Pred pristankom na ulici sem bil radijski voditelj in med bivanjem na cesti sem ves čas pošiljal prošnje za službo. In nekdo se je odzval. S prijatelji z ulice smo nabrali denar za avtobus, pri neki znanki v prikolici v parku sem se za silo uredil in … dobil službo. V nekaj tednih sem se lahko preselil v stanovanje, v katerem sem potem prvič slišal Boga. In te pogovore zapisal. Nastale so knjige in zaobjele svet. Danes živim v prekrasni hiši, imam ženo in dva psa. Sem srečen, znam ljubiti, se smejati in jokati. Uživam v preprostih stvareh. Bog mi je v najinih pogovorih rekel, da v mojem življenje ne gre zame, ampak za ljudi, ki se jih je moje življenje dotaknilo, in za način, kako vplivam na življenja drugih.«

Smisel življenja. »Ljudi se želim dotakniti tako, da živim to, kar v resnici sem. Smisel življenja je v tem, da iščem in odkrijem tisto, kar je najboljše v danem trenutku. Če doživim vsak nov dan tako in bodo imela moja izkustva smisel, bom živel izpolnjeno življenje in bom lahko zadnji dan rekel: 'O, to je bila pa zabavna izkušnja!' To mi bodo moji otroci napisali na moj grob, saj na koncu odkriješ, da so bili celo težki trenutki čisto zabavna doživetja. Tudi z njihovo pomočjo sem odkril, kdo sem. Sebe odkrivaš skozi druge ljudi, med pogovori z drugimi in z dajanjem tistega, kar imaš v sebi. Bodi to, kar si, in širi sporočilo drugim s svojim načinom življenja.«

Celoten članek si lahko preberete v 49. številki revije Zarja. (4.dec.2018)