Alter

Človek ni žrtev svoje usode!

Lidija Jež
12. 9. 2017, 00.00
Deli članek:

Samohipnoza, skoraj čudežna pot do spreminjanja sebe in svojega življenja.

Korak za korakom je na različnih koncih sveta Asya Širovnik Moškon iskala odgovore – s študijem literature, zgodovine, antropologije, filma, predvsem pa psihologije, psihoanalize in hipnoterapije, z raziskovanjem, izkušnjami in s sanjami ... Življenje jo je počasi pripeljalo do podzavesti in samohipnoze, do vseh potencialov, ki jih človek nosi v sebi.

Približno 98 odstotkov našega življenja upravlja podzavest; vse, kar počnemo, mislimo ali čutimo, je po večini mehanizem podzavesti – od vožnje avtomobila do naših vsakodnevnih ravnanj. Vzorci in prepričanja, ki jih nosimo v podzavesti, vplivajo na naše življenje; če pa se s podzavestjo povežemo, smo lahko mnogo bolj učinkoviti. Tam spoznamo vse svoje potenciale, poti do ciljev, vse odgovore in celo fizične spremembe so nekateri dosegli. Naša podzavest je zaklad, ki čaka, da ga odkrijemo, potovanje vanjo pa je eno najlepših in najmogočnejših potovanj sploh, je prepričana Asya Širovnik Moškon.

Moč misli. Človek ni žrtev usode in tukaj ni »kar tako«; vsak si je izbral svojo življenjsko zgodbo, v kateri se mora nečesa naučiti ali kaj popraviti, pravi Asya. S to odločitvijo dobimo tudi vse fizične in psihične sposobnosti, da smo kos nalogi, ki smo si jo naložili. Pa vendar je življenje pustolovščina, ki nas pelje sem ter tja, ko iščemo pot samouresničitve. Pri tem so zelo pomembna naša prepričanja, saj iz njih zrastejo naše misli, te pa usmerjajo našo energijo, ki oblikuje našo usodo. In Asya ni hotela živeti po prepričanjih drugih; šla je po svoji poti.

»S prepričanjem, da misli ustvarjajo našo resničnost, se je zelo strinjala tudi moja profesorica psihologije dr. Lutti, hkrati pa me je opozorila, da misli izvirajo iz nezavednega in da jih zato ljudje običajno niti ne poznamo! To se mi potrjuje tudi pri delu z udeleženci v mojih programih; najprej postavimo ogledalo podzavesti in začnemo vodeno šteti misli; tisti, ki so v najbolj stresnem stanju, imajo v eni minuti po več deset misli, po večini negativnih, pa še nasprotujočih si (uspelo mi bo – ne bo mi uspelo). Ko na delavnici naučim ljudi izstopiti iz začaranega kroga brbotajočih misli in se povezati z neskončno inteligenco v njihovi podzavesti, se zgodi magičen premik – znajdejo se v ustvarjalni tišini, na točki, kjer je vse mogoče. Počasi dobijo niti svojega življenja spet v svoje roke.«

Delati in ljubiti. Asya je v ZDA in drugod po svetu končala več študijev, najbolj pa jo je zanimala psihologija oziroma moč zavesti – v praksi, ne le teoretično. To pa je lahko našla le v psihoanalizi in psihoterapiji; vpisala se je na magistrski študij (Boston Graduate School of Psychoanalysis), tam pa se je srečala s Freudovo »klasiko« – z obravnavanjem temne plati podzavesti, ki naj je ne bi mogli spremeniti, lahko pa dosežemo, da se človek sprejme in se nauči živeti tudi z »vso svojo disfunkcionalnostjo«, kar zahteva leta in leta dela. Prepočasi, si je rekla in se začela obračati k tako imenovani pozitivni psihologiji, ki ne brska le po temnih plateh, ampak dela s posameznikovimi potenciali. V tem smislu je tudi definicija psihičnega zdravja »Delati in ljubiti«, ki je Asyji sedla v srce. »Delati z navdušenjem, ob tem uživati in ustvarjati ljubeče odnose – to daje življenju smisel!« V Bostonu je obiskala tudi »norega Rusa«. Tako imenujejo človeka, ki ima sposobnosti, da »očisti« misli, odvaja od raznih odvisnosti in podobno, kar vse počne s hipnozo. »So torej sile, ki lahko spreminjajo stare strukture in oblikujejo nove vzorce v človekovi podzavesti,« je bila navdušena. Ti dve spoznanji sta jo postavili na novo pot.

Več v reviji Zarja št.,37. 12. 09. 2017