Mislite, da si je slovenska rokometna reprezentanca priborila bron samo zaradi odličnih igralcev? Izvrstnega trenerja? Psihološke premoči? Mogoče, mogoče, ampak pomoč je prihajala tudi z nepričakovanih strani: kolega je poročal, kako je med gledanjem tekme v sobo vstopila hči – in Slovenci so takoj začeli dobivati gole. Oče je takoj ukrepal, dete je poslal iz sobe, in ko je ubogljivo odskakljalo ven, je športna sreča takoj spet začela pomagati slovenski reprezentanci. Vraževerje, so ugotovili z raziskavami, včasih res pomaga do boljših rezultatov. Čeprav ne nujno pri rokometu. Lahko vam pa na primer pozdravi kašelj.

Da vi niste vraževerni, pravite? Niti malo? No, kako pa potem pojasnite tisto trkanje na les, obesek za srečo, ki vam v avtu visi z vzvratnega ogledala, pa to, da se izogibate črnim mačkam, trinajstici in lestvam, pa da se grabite za gumb, kadar srečate dimnikarja? Prebirate horoskop? No, vidite! Vraževerje je z nami že od nekdaj, tudi v 21. stoletju je še vedno tu, čeprav morda bolj prikrito, in prav nič ni videti, da se ga bomo kdaj otresli.

Stvar perspektive. Včasih je težko potegniti mejo med vero in vraževerjem: kar je za nekoga izraz vere, je za drugega, ki njegove vere ne deli, čisto vraževerje. Lahko se je zmrdovati nad verovanji afriških ali indijanskih plemen in njihove verske običaje ožigosati za vraževerje, ampak samo pomislite, za evangeličane je tudi to, da se katoliki pokrižajo, ko gredo mimo cerkve, le izraz vraževerja! Vraževerje, se zdi, je vedno v očeh opazovalca.

In četudi ga povezujemo s preprostimi, neukimi, primitivnimi ljudmi, je to daleč od resnice: raziskave so pokazale, da so celo znanstveniki – fiziki, kemiki, geologi, ki so študirali na najelitnejših univerzah – enako podvrženi vraževerju. In ateisti, ki trdijo, da ne verjamejo v nič, prav tako. Britanci so se pozabavali s poskusom, ko so študentom znanosti ponudili čarovnika, da bo nad njimi izrekel zloben urok. Približno polovica študentov je menila, da bi moral vsak znanstvenik urok brez skrbi sprejeti – prav vsi pa so rekli, da oni raje ne bi, hvala.

Včasih pomaga. Raziskave tudi kažejo, da je vraževerje učinkovito. No, zmerno učinkovito. V nekaterih situacijah. Žal ne pri navijanju za slovenske reprezentance, te se morajo znajti same. Toda če je izid odvisen od lastnih sposobnosti, vraževerje lahko pomaga – če verjamete, da vam bo predmet, ki ga nosite s seboj za srečo, pomagal, lahko to izboljša vaš nastop, pa čeprav talisman in dogodek nimata nobene logične povezave. Tega ne znajo povsem razložiti, domnevajo pa, da vraževerje krepi samozavest – če torej trdno verjameš, da boš opravil izpit ali zmagal na tekmi, ker imaš pri sebi nekaj, kar prinaša srečo, si zaradi večje samozavesti laže priboriš zmago. Tako nekako.

Ljudje, ki se pogosto znajdejo v stresnih situacijah, so običajno bolj vraževerni – kar pojasnjuje visoko stopnjo vraževerja med športniki (in študenti). Vraževerni rituali – na primer stvari, ki jih športnik počne pred vsako tekmo – pomirjajo in zmanjšujejo stres. In so zato tudi trenerji naklonjeni vraževerju in ga nekateri celo spodbujajo.

Po drugi strani pa vraževerje ne pomaga – nič, niti malo – kadar je izid odvisen le od sreče. In je lahko celo škodljivo, na primer pri zasvojenih z igrami na srečo, ki mislijo, da jim bo določen predmet ali ritual prinesel srečo, lahko ta vera stanje celo poslabša.

Ženske so bolj vraževerne od moških, so ugotovili, deloma zato, ker čutijo, da imajo manj nadzora nad svojo usodo kot moški. Inteligenca pri stvari ne igra velike vloge, vraževerni so lahko tako največji geniji kot najhujši butlji.

Čarobni ravbarji. Da so Slovenci prav tako – ali pa še bolj – vraževerni kot drugi narodi, se lahko prepričate na gradu Bogenšperk, kjer imajo čisto pravi Muzej vraževerja. Del se ukvarja s čarovnicami v 17. stoletju, del pa je posvečen ljudski medicini, zagovarjanju urokov in različnim vražam. Tudi Slovenski etnografski muzej je že pripravil razstavo vraževerje na Slovenskem (od mlajše kamene dobe do amuletov 20. stoletja). »Vraže izginjajo zelo počasi,« v uvodu v spremljevalni knjižici ugotavlja tedanji ravnatelj muzeja Boris Kuhar, »mnogo počasneje, kot raste znanost in se razvija družba.« Noben ljubljanski hotel na primer nima sobe s številko trinajst, je trdil.

Na razstavi je bil kup zanimivih predmetov, med drugim mrtvaška cunja, s katero so umili mrliča, je bila pa koristna tudi za druge stvari, če je na primer imel kdo tožbo na sodišču, ga je mati s to krpo obrisala po obrazu, da bi tožbo dobil. Če ni bilo pri roki mrtvaške cunje, je tožbo pomagala dobiti obešenčeva vrv, ki pomaga tudi na cesti, če jo da voznik pod sedež. Če jo daste pa v denarnico, bo prinesla veliko denarja. Stavimo, da tega niste vedeli.

Ravbarska sveča na oknu je začarala domače, da niso slišali, ko so tatovi kradli. Očitno jih še vedno uporabljajo, kako bi sicer razložili, da okradejo cel narod, pa nihče nič ne opazi? Samo pravim.

Sendvič proti kašlju. Čeprav je vraževerje tako prepleteno z našim življenjem, da se ga povečini niti ne zavedamo, smo večini vraž že davno pozabili izvor. Pozabili smo tudi kup stvari, ki so bile še povsem domače našim babicam. Na primer tale koristni nasvet: če pri ribolovu na morju izrečete besedo prasec, to prinaša nesrečo. Zakaj bi sredi širnega morja razmišljali o pujsih, ni nikjer pojasnjeno. Ali pa tale zdaj že malce pozni nasvet, ki ga pa lahko uporabite naslednjo sezono: če na prvi jesenski dan ulovite list, ki pada z drevesa, se vso zimo ne boste prehladili. Če se pa že prehladite, obstaja zanesljiv recept, da se vsaj znebite kašlja: las kašljajočega položite med dva z maslom namazana kosa kruha in to dajte psu, zraven pa slovesno recitirajte: »Jej, pesjan, da jaz bom zdrav in ti bolan.« Menda pomaga. In še zlata vreden nasvet za šolarje in študente: če pri izpitu ali testu uporabite isti svinčnik, kot ste ga uporabljali, ko ste se pripravljali nanj, si bo svinčnik zapomnil odgovore. Saj ste opazili ključni podatek, kajne? Treba se je pripravljati.

Ko se selite, s seboj ne smete vzeti metle. Nikoli. V novi hiši uporabljajte novo metlo, ampak previdno: ko prvič pometate z novo metlo, ne smete ničesar pomesti iz hiše (ker s tem ven pometete tudi srečo), najprej morate nekaj pomesti v hišo. Metle tudi ne naslanjajte na posteljo, ker potem zli duhovi v metli uročijo posteljo. Prav tako na posteljo ne odlagajte klobuka, iz postelje pa morate vstati na isti strani, kot ste legli vanjo.

Nikoli si ne bi oprostili, če ne bi razbili lažnivega mita o tem, da črna mačka prinaša nesrečo – v resnici je ne. No, ne vedno: če prihaja proti vam, vam nosi srečo, če gre stran od vas, jo odnaša.

Triska… kaj? Smolo prinaša tudi, če vidite rešilca. Kar zna biti zoprno, če živite blizu bolnišnice. Pomaga pa, če si držite nos ali zadržite sapo tako dolgo, dokler ne zagledate črnega ali rjavega psa. Če imata vaše ime in priimek skupaj trinajst črk, boste imeli vražjo srečo – za ljudi, ki imajo vedno srečo, je namreč nekoč veljalo, da so sklenili pakt s hudičem (vprašajte serijske morilce: Jack the Ripper, Charles Manson, Jeffrey Dahmer, Theodore Bundy). Če je pri obedu trinajst ljudi, bo eden umrl še pred koncem leta. Ljudje, ki se panično bojijo številke trinajst, zato ne bodo nič prej umrli, imajo pa posebno poimenovanje: triskaidekafobi. Tisti, ki se bojijo petka, trinajstega, so pa paraskevidekatriafobi.

Če so na fotografiji trije ljudje, bo srednji prvi umrl. Tisti novoporočenec, ki na poročno noč prvi zaspi, bo šel prvi pod rušo. In za božjo voljo, ne prižigajte treh cigaret z eno vžigalico – smolo boste imeli, pa še prste si boste opekli. In nikoli se ne poslavljajte na mostu, ker potem tistega človeka ne boste nikoli več srečali.

Srbečica ni nedolžna zadeva – vedno vam skuša nekaj povedati: če vas srbi desna dlan, boste dobili denar, če vas srbi leva, ga boste dali. Če vas srbi desno uho, nekdo lepo govori o vas, če srbi levo, vas grdo opravljajo. Če vas srbi desni podplat, vas čaka potovanje. Če vas srbi nos, boste kmalu dobili obisk (žensko, če srbi desna nosnica, moškega, če srbi leva). Če vam trzne desno oko, bo v družini kmalu novo rojstvo, če trzne levo, pa smrt.

Ne strizite si nohtov ob petkih in nedeljah, to prinaša smolo, se je pa priporočljivo ostriči na veliki petek, ker vam bodo tako vse leto prihranjeni glavoboli. Če pa na veliki petek umrete, se lahko tolažite vsaj s tem, da greste naravnost v nebesa.

Več v Zarji št. 6, 7.2.2017