Znani hrvaški režiser Jakov Sedlar namreč v 55 minut dolgem filmu prikazuje pojav, ki temelji na prodajanju domnevnega zdravljenja s pogledom. Predvidevamo, da črne panterice manekenskega sveta ni težko čustveno vznemiriti, zato nas je bolj zanimalo, kako ta nadnaravna moč deluje na navadne smrtnike. Te dni smo se v Ljubljani udeležili »pogleda«, kot njegovi zvesti privrženci imenujejo srečanja z Bracom. Zdravilec namreč že dvajset let kroži po že uhojenih poteh od Balkana do Evrope, v zadnjih nekaj letih pa se je njegovo delovanje tako zelo razširilo tudi v ZDA, da Braco svoje posle vodi iz kar nekaj družb, ki jih je ustanovil na Havajih.

A začnimo od konca, torej po tistem, ko sem se že srečala z Bracom oziroma njegovim (približno) tri minute trajajočim kroženjem s pogledom z odra v hotelu Mons v Ljubljani. Ne, nisem se ne tresla ne zibala naprej in nazaj, ni mi bilo vroče, kot se menda zgodi številnim obiskovalcem tega srečanja, temveč sem najprej pomislila na trditev, da denar leži na cesti in da ga je treba samo pobrati.

V nekaj minutah 7000 evrov zaslužka. Že dve desetletji velja, da »zdravi« Braco brezplačno. Menda se je prinašanje cvetja na srečanja z njim razvilo povsem spontano. Najbolj znana družina, ki prodaja cvetje na osrednji ljubljanski tržnici, je v času Bracovega gostovanja v hotelu Mons očitno videla tržno nišo, tako da se je pred vhodom zbrala celotna družina. Manjši cvet je stal tri, večji pa sedem evrov.

Ko sem vstopila v avlo hotela, se je v njej že zbralo precejšnje število ljudi, ki so tiho in disciplinirano čakali s cvetjem v rokah. Vstopnica za srečanje stane pet evrov. Prišla sem ob 14. uri, srečanja pa so se vrstila vsako polno uro od sedme ure zjutraj do 16. ure popoldne. Torej se je počasi že iztekal delovni dan ekipe, ki služi poslovno podkovanemu zdravilcu, sicer magistru ekonomije. Med člani ekipe prevladujejo telesni stražarji, če lahko tako imenujemo resne fante, ki se nadvse strogo ozirajo po dvorani, tako da se zdi, da je ni stvari, ki bi jo spregledali.

Moja vstopnica je imela številko tam okoli 1500. Ena od deklet, ki se ves čas ljubeznivo smehljajo in ki so pred salonom pobirale cvetje, me je začudeno pogledala, ker ga nisem imela. Medtem ko je povezovalka dogodka poskušala ljudi pripraviti do tega, da bi kaj povedali o svojih pozitivnih izkušnjah ob srečanju z Bracovim pogledom, sem preštela po 13 stolov v vsaki vrsti in najmanj enajst vrst. Telesni stražarji namreč tesno drug poleg drugega po vrsti posedajo obiskovalce. Torej je bilo vsako polno uro v dvorani najmanj 140 obiskovalcev. Na predhodnih srečanjih jih je bilo tudi več kot 200. A ostanimo pri povprečju. Če deset srečanj pomnožimo z vstopnicami po pet evrov, dobimo 7000 evrov. Precej denarja za en pogled.

»Kdo je danes prvič tukaj?« vpraša povezovalka dogodka. Oglasi se dekle in prizna, da je prišla, ker jo je k temu nagovorila mama. Mama je bila že velikokrat na njegovih srečanjih, saj mu sledi, kadar koli je to mogoče. »Zjutraj ga ob kavi gledam na zaslonu računalnika. Prejšnjikrat sem za 80 evrov kupila njegov veliki portret. On mi prinaša mir. Vse je v moji družini bolje in za vse ima zasluge Braco.«

Več v reviji Zarja št. 43, 25. 10. 2016