Alter

Naši notranji organi so pravi potepuhi

Lidija Jež
11. 4. 2016, 23.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Predstavljamo visceralno terapijo

Ljudsko zdravilstvo je od nekdaj namenjalo veliko pozornosti trebuhu. Svoj preporod pa doživlja terapija trebuha z rokami tudi v sodobnem zdravljenju – še zlasti z visceralno manualno terapijo. Z njo je mogoče notranje organe, ki se zaradi različnih vzrokov premaknejo ali povesijo, vrniti na pravo mesto.

 Kjer je pot preprosta, je na delu veliko angelov, kjer pa je komplicirana, je na delu en velik hudič. ( ruski pregovor)

 Večina odraslih ima notranje organe premaknjene – spuščene in »zmečkane«. Posledično so slabo prekrvljeni, upočasnjen ali celo prekinjen je pretok limfe … Ker ne morejo delovati optimalno, se pojavijo različne zdravstvene težave in celo bolezni. Z visceralno terapijo, ki je kombinacija pritiskov, pomikov in masaže notranjih organov z rokami, pa je mogoče normalizirati številne presnovne procese v organizmu in odpraviti funkcionalne motnje.

Od sibirske tradicionalne do uradne ruske medicine. »Pri nas je nekoč veljalo, da je dober tisti zdravnik, ki zna oceniti zdravstveno stanje bolnika že po nekaj korakih – od vstopa v ordinacijo pa do zdravnikove mize; za točno diagnozo pa bi nato pogledal še jezik, izmeril utrip, postavil nekaj vprašanj,« pripovedujeta  zdravnika Galina Iatco in Oleg Mihalaki, ki sta se k nam preselila iz Ruske federacije. Po študiju na medicinski fakulteti in po specializaciji  v Moskvi ter v Nemčiji sta delala na urgenci. Toda težila sta k tradicionalni obravnavi bolnika, še zlasti jima je bila blizu visceralna terapija. Zato sta se odločila še za specializacijo te metode. Visceralna terapija, ki izhaja iz sibirske tradicionalne medicine,  je postala tudi del ruske uradne medicine. »Glede na odlične, hitro dosežene in trajne rezultate so jo tudi v uradni medicini temeljito raziskali in še nadgradili. Imenujejo jo tudi visceralna kiropraktika, opišemo pa jo lahko kot masažo notranjih organov skozi prednjo trebušno steno,« pojasnita. Ker pa imajo tudi v Ruski federaciji zdravniki odmerjen čas za bolnika, je ta terapija veljala za prezahtevno  (traja dobro uro) in je zato niso množično izvajali; šele v zadnjem času se uporablja tudi širše. So jo pa hitro  »posvojile« elitne klinike. Zakonca Mihalaki jo v Ljubljani izvajata že drugo leto.

Več v Zarji št. 15, 12. 4. 2016