Alter

Bolezen ne pride čez noč

Edita Žugelj
8. 2. 2016, 22.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Rusa Maksima Osipova, magistra ljudske medicine, zaradi visoke ravni znanja in uspehov pri zdravljenju uvrščajo med deset najboljših zdravilcev na svetu.

Šimen Zupančič

Med deset najboljših zdravilcev na svetu se je uvrstil, ko je z najvišjimi ocenami opravil teste za zdravilsko svetovno licenco. V zadnjem desetletju in pol se je tega preverjanja udeležilo 500 zdravilcev z vsega sveta, a ga je uspešno opravilo le 38, med njimi deset z najvišjimi ocenami, in med slednje sodi Osipov. Pomembno vlogo pri njegovem delu imajo izjemne sposobnosti zaznavanja, ki jih je podedoval od svojih prednikov. Človekove vibracije zaznava tudi njegova mama Ljudmila Osipova, znana ruska zdravnica uradne medicine in magistra tradicionalne, naravne medicine, ki zdaj živi v Novem Sadu. Prav mati in ruski akademik Jakov G. Galperin imata največ zaslug, da je Maksim Osipov svoje darove namenil bolnikom. Že nenavadni dogodki v otroštvu – o njih je bolj redkobeseden – so bili znamenje njegovih sposobnosti, in starši so ga napotili na šolanje za zdravilca naravnega zdravljenja. »V Rusiji preverijo tako fizično kot psihično stanje bodočih zdravilcev,« pripoveduje Osipov. »V primerih, kakršen je bil moj, mora biti jasno, da ne gre za kakšne psihične motnje, ampak za resnične sposobnosti. Namenjeno mi je bilo postati zdravilec. Kljub temu moja pot ni bila ne lahka ne preprosta.«

Bolezen je priložnost za spremembo na bolje. Osipov pravi, da so mu globoko razumevanje in občutenje težav bolnih prinesle tudi lastne izkušnje z boleznimi, saj je bil od tretjega leta pogosto hudo bolan, dvakrat je doživel celo klinično smrt. »Dokler nima človek lastnih izkušenj z boleznijo, težko razume bolečino in trpljenje ter pravilno pomaga drugim. Kadar delam z bolniki, jim tudi razložim, kako lahko prihranijo denar in si pomagajo sami. Z nekaj discipline in moči lahko svoje zdravje vzdržujemo in delno izboljšamo. Res da je v vsakem človeku skriti potencial energije, tako imenovani program za samozdravljenje, a ga je težko aktivirati. Včasih mi to na terapiji uspe in ljudje so veseli in zadovoljni, vendar se njihova težava ponovi, če v svojem življenju ničesar ne spremenijo. Ljudje tako radi pričakujemo čudeže. Pridemo k zdravniku ali zdravilcu, da nas 'popravi', potem pa živimo naprej enako kot prej. Razumete? Vsaka bolezen nam je dana, da bi se ustavili, si vzeli čas, razmislili o svojem življenju in nekaj spremenili. Če se potrudimo in analiziramo svoje življenje, napake, ki jih delamo, si lahko zdravje izboljšamo za 95 ali celo 100 odstotkov. Jaz nikogar ne zdravim, imam pa naravno sposobnost, da ljudem pomagam, tako da aktiviram njihov skriti energetski potencial,« pravi Maksim Osipov.

Energijske in fizične metode. Pri tem Maksim Osipov, magister naravnega zdravljenja, Moskovčan, ki dela v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem, uporablja dve metodi. S prvo stabilizira energetske poti v fizičnem telesu in ko energija spet brez ovir steče po njem, se začnejo postopek čiščenja in zdravljenja. »Ko so blokade odstranjene in energija neovirano steče po telesu, se včasih zgodi, da kdo omedli, a to ni nič hudega,« pravi Osipov. »To je tako, kot kadar dvignemo zapornice na jezu in voda nenadoma neovirano pljuskne po strugi. Po takem močnem sunku energije človek kmalu ozdravi, ne potrebuje veliko terapij. Rezervna energija, ki jo možgani 'čuvajo' za kritične situacije v telesu, nam pogosto pomaga v snu.« Druga metoda, ki jo uporablja mag. Osipov, je kiropraktika. Tehnike se je naučil med študijem, z dolgoletnimi izkušnjami pa jo je še izpopolnil. Dodal ji je tudi svoje metode, ki pripomorejo k okrevanju lumbalnega dela hrbtenice, vratu, kolen, komolcev itn. Takoj ve, komu lahko pomaga in komu ne, kar ljudem tudi jasno pove. Sposoben je namreč videti njihov način življenja in razmišljanja, pripravljenost, da bi svoje zdravje izboljšali tudi z drugačnim slogom življenja. Da bi čim uspešneje in hitreje odpravljal zdravstvene težave, Maksim Osipov sodeluje tudi z zdravniki uradne medicine. Če vidi, da mora človek na operacijo, ga usmeri h kirurgu.

Kolikor vere, toliko pomoči. Ta ruski pregovor mi pove za ilustracijo, saj ga mnogi sprašujejo, kako hitro bodo ozdraveli. Prihajajo različni ljudje, eni zelo skeptični, drugi ga imajo za čudodelca. »Nisem čudodelnik, ne obljubljam čudežev. Hitrost ozdravitve ni odvisna od mene, pri nekaterih ljudeh se to zgodi hitro, pri drugih traja dlje. Bolj ko so med terapijo sproščeni, boljše je. Za očiščenje telesa je potreben čas, to je postopek, saj tudi bolezen ni prišla čez noč, razen ob poškodbah. Na terapijo je treba priti z odprtim srcem, če dvomite o njej, je bolje, da ne hodite,« pravi ruski zdravilec. Ljudem je pomagal že pri številnih boleznih, od težav s hrbtenico, artritisa, cist na jajčnikih, ledvičnih in žolčnih kamnov, migren do Parkinsonove bolezni, hiperaktivnosti, celo oslabljeno aorto mu je uspelo ojačiti. Ne dela le s pacienti, ki imajo srčni spodbujevalnik ali trombozo. Uspešno odpravlja tudi težave parov, ki ne morejo spočeti otroka, in pomaga otrokom z Downovim sindromom.

Veliko slovansko srce. Njegovo prvo srečanje s to kromosomsko motnjo je bilo precej dramatično. Ko je bil pred davnimi leti na obisku pri prijateljih v neki vasi v Srbiji, je izvedel, da v bližini živi mlada ženska, ki jo je mož z dojenčkom vred vrgel na cesto. Otrok se je namreč rodil z Downovim sindromom in oče tega ni zmogel sprejeti. Dojenček je bil kot rastlinica in ni kazalo, da bo preživel. Zdravilec je obiskal mamo in otroka ter se odločil dečku pomagati brezplačno. Kot običajno je opravil pet ali šest terapij, sledil je večmesečni premor in potem spet terapije ter premor. »Fantek je rasel in v nekaj letih vidno napredoval, iz rastline je postal človek,« pripoveduje Osipov. »Njegove mišice so se okrepile, začel je rasti, govoriti, komunicirati. Z Brankom, tako mu je ime, sva postala prijatelja in čeprav se vidi, da ima Downov sindrom, živi kakovostno. Pri teh otrocih namreč lahko s svojimi metodami spodbudim boljše delovanje srca, popravim prirojene srčne napake (luknjice), zboljšam koncentracijo, razvoj govornih sposobnosti.« Pri srčnih napakah je imel lepe uspehe tudi pri odraslih s to motnjo.        

Odpiranje možnosti. Po terapiji pacientom tudi svetuje, kako naj se prehranjujejo in kakšne vaje naj delajo. Da bi skrajšal postopek za ozdravitev, nekaterim po nekaj terapijah pokaže tehniko, s katero se zdravijo sami. Ker so zelo močne, jih smejo delati le po pet minut na dan. Glede na dolgoletne izkušnje mag. Osipov pove, da njegove terapije spodbujajo tudi čiščenje in odpiranje tretjega očesa, kar človeka usmeri na njegovo duhovno pot in mu pomaga razviti lastne energetske potenciale. Seveda pa se mora za to odločiti vsakdo sam.

Pozdraviti simptom ni še nič. Zdravilstvo išče globlje vzroke za nastanek bolezni. Ni dovolj, da odpravimo zgolj simptome bolezni. Zato moramo pri vsaki bolezni pozornost posvečati vsem ravnem človeškega bitja. Ker so med seboj povezane, lahko terapevt z eno vpliva na več ravni hkrati. Vsak pacient je enkraten, zato so pri enakih simptomih za različne ljudi lahko učinkoviti različni prijemi pri zdravljenju. Nekateri prijemi se posvečajo enim ravnem bolj kakor drugim, vendar večina upošteva človekovo večplastnost.

Nihče ti ne more pomagati, če si tega ne želiš sam. Po ljudskem zdravilstvu ima bolezen namen – sporočilo za pacienta. Opozarja ga, da je skrenil s prave poti in pozabil, čému je namenjeno njegovo življenje. Sporočilo je lahko namenjeno tudi širšemu krogu ljudi, ki so povezani s pacientom, na primer staršem, bližnjim sorodnikom. To pomeni, da mora pacient sprejeti polno odgovornost za svojo bolezen in se aktivno vključiti v njeno odpravljanje. Pomoč zdravnika ali zdravilca je le opora ali kažipot, saj mora korake k ozdravitvi narediti vsak sam.

 Zarja št. 6, 9. 2. 2016