Alter

Čudodelec iz Solčave

Katja Božič
25. 5. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Jože Firšt iz gostišča Firšt v Solčavi pri Logarski dolini se prav dobro spominja zgodb o zdravilcu in možu nerazumljivih sposobnosti Vidu Strgarju, ki je v devetnajstem stoletju živel v Solčavi in buril domišljijo tamkajšnjim prebivalcem.

Jože Firšt iz gostišča Firšt v Solčavi pri Logarski dolini se prav dobro spominja zgodb o zdravilcu in možu nerazumljivih sposobnosti Vidu Strgarju, ki je v devetnajstem stoletju živel v Solčavi in buril domišljijo tamkajšnjim prebivalcem. Možakar je s svojo ženo med drugim menda kar devet let preživel v jami v gozdu nad Firštovo domačijo (ki ji danes pravijo Fidova zijalka), pisal knjige in zdravil. Toda vse bi ostalo le pri zgodbah in legendah, če ne bi pred leti na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti odkrili Strgarjevo za zdaj edino ohranjeno, na roke napisano knjigo Zdravje bolnikov. Tako se je zgodba začela sestavljati.

Zgodbe o skrivnostnem zdravilcu pozna tudi Jožetov starejši sin Janez, ki je med drugim turistični vodnik Solčavskega. Pripovedovali so jih njuni predniki in drugi starejši prebivalci Solčave. Niti Jože niti Janez pa nista bila prepričana o tem, ali jama v resnici obstaja. Dolgo, predvsem pa med drugo svetovno vojno, sta zanjo vedeli le dve družini, ki sta se v najnevarnejših trenutkih večkrat zatekli vanjo. Področje je bilo zaraščeno, o kakšni potki, ki bi vodila do nje, ni bilo niti sledu. Potem pa jim je Jožetova mama, Janezova babica, pred leti jamo končno pokazala. Vendar je niso pokazali javnosti, dokler niso našli omenjene knjige in videli, da gre za pomembno zgodovinsko reč. Najprej so uredili dostop in jo očistili, saj se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja del zrušil, zato ima jama precej večji vhod kot tedaj, ko je v njej živel Fida ali ko so se v njej skrivali Janezovi stari starši in sosedje. »Takrat je bil vhod visok komaj en meter,« je povedal Janez, ko smo se ustavili pred jamo.

Fidova knjiga Zdravje bolnikov. 

Več v Jani, št.21, 25.5.2010