Zgodba se je začela, ko je Mojca, po poklicu odvetnica, opravila pravosodni izpit in odprla svojo odvetniško pisarno. Da se je uveljavila, je pridno in ogromno delala – vse dni v letu, tudi do štirinajst ur na dan. In ko se je enkrat v tem delovnem zagonu peljala iz Ljubljane v Koper, je na avtocesti dobila občutek, da bo izgubila zavest. Imela je moker vrat, mravljince, zadnji trenutek je ustavila, stopila iz avta in začela skakati, da je spet prišla k sebi. Zdravstvene preiskave niso pokazale znakov bolezni. Ker je bilo vse to očitno posledica stresa, ji je sošolčeva mama, po poklicu psihiatrinja, ob  neki priložnosti rekla, da je premlada za kakršnakoli zdravila in da naj se raje začne ukvarjati z meditacijo. V skrbeh za svoje zdravje je nasvet vzela resno in se vpisala na duhovno univerzo. Tam so se med drugim učili meditirati.
Meditacija za zdravje. Nekako takrat ji je življenje na pot pripeljalo Nigela. V Slovenijo je prišel kot predstavnik podjetja Ametek, ki je takrat želelo kupiti naše podjetje Domel, Mojca pa je Ametek zastopala kot odvetnica. Dogovarjali so se skoraj eno leto, zato sta se Mojca in Nigel veliko srečevala, hodila na večerje. »A le kot stranka in odvetnica,« se smeji Mojca. Veliko sta se pogovarjala in si zaupala, tudi tiste najtemnejše plati svojega značaja, o katerih nista govorila nikomur. »Mislila sem si, saj bo tako šel in vse skrivnosti odnesel s seboj,« pojasnjuje Mojca, zakaj je bilo lažje zaupati tujcu. Ko je nekoč zaradi tečaja meditacije zamudila na njuno srečanje in mu je to povedala, sta ugotovila, da imata še eno skupno točko. Začel ji je razlagati o Ošovih meditacijah (Ošo je bil mednarodno priznani indijski mistik in duhovni učitelj op. p.), ki jih izvaja, in ji zaupal, da taka skupina obstaja tudi v Sloveniji. Obiskala jo je in bilo ji je všeč. »Vendar se takrat nisem nameravala poglabljati v duhovnost, samo svoje telo sem hotela spraviti v red,« se spominja. Kmalu je ugotovila, da meditiranje enkrat na teden zanjo ni dovolj. Zato se je najprej odpravila za tri tedne meditirat v Ošov ašram v Indijo. »Dotlej  sem mislila, da imam samo neke probleme, potem pa nenadoma dobiš odgovore iz drugega prostora, ki vsekakor ni um. Življenje se mi je pokazalo v povsem drugačni luči.« Največji preobrat pa se ji je zgodil po obiskovanju meditacijskega programa avatar.

Več v Jani, št. 48, 30.11.2010