Alter

Usodni vpliv teme

Ema Kurent
7. 6. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Mesec junij, leto 2011, nova sezona mrkov. Kaj je zdaj, hudiča, bo spet konec sveta, se (bolj ali manj hudomušno) sprašujejo nekateri, ki vedo, da ima beseda mrk pri zvezdogledih mračen prizvok.

Mesec junij, leto 2011, nova sezona mrkov. Kaj je zdaj, hudiča, bo spet konec sveta, se (bolj ali manj hudomušno) sprašujejo nekateri, ki vedo, da ima beseda mrk pri zvezdogledih mračen prizvok. Stališče laične javnosti je, da so bili mrki zloslutno znamenje zgolj nekdaj, za nevedne in preproste ljudi, ki so te povsem »nedolžne« nebesne pojave povezovali z usodnimi silami (češ, bogovi se jezijo, jemljejo nam nebeško luč!), vraževerni astrologi pa naj bi se ne pustili prepričati dejstvom in še vedno kljubovalno trdijo, da so mrki nevarni ter usodni.

Za astrologe ne!  Astrologi res menimo (oziroma smo celo prepričani), da mrki niso nedolžni, toda vedeti je treba, da mi na zadeve gledamo drugače. V mrkih prepoznavamo energije, ki močno vplivajo na življenje na Zemlji – vendar ne vedno prav ob nebesnem pojavu, temveč v obdobju več mesecev ali celo let! Vsak mrk ima energetski naboj, ki ostane v matrici prostora in časa še dolgo potem, ko mrka ni več. Mrki delujejo celo »nazaj v času«, tako da se dogodki, ustrezni naravi mrka, zgodijo že do nekaj tednov pred nastopom mrka. Ker so mrki pogost nebesni pojav, se ob vsakem trenutku prepleta delovanje več mrkov hkrati. Posamezni mrki so aktivirani s tranziti (prehodi) planetov preko ključnih astronomskih položajev ob začetku mrka.
Včasih vplivajo celo prej. Zgled  predhodnega vplivanja mrka je recimo letošnji izbruh vulkana na Islandiji  21. maja, ki je za nekaj dni ohromil letalski promet v severnem delu Evrope. Ali je zgolj naključje, da je izbruhnil dotlej speči vulkan na območju, kjer bo vidna penumbra (polsenca) junijskega sončevega mrka, in to na območju nebesne dolžine, kjer bo ob mrku linija Urana (planeta potresov) natančno na IC (najnižja točka ekliptike) ter linija Saturna (planeta kamenin) natančno na liniji MC (najvišja točka ekliptike)? Astrolog bi rekel, da ne. Ampak to je šele začetek zgodbe.
Kaj je sezona mrkov? Najprej povejmo, kaj je zgoraj omenjena sezona mrkov. To je obdobje, ki nastopi povprečno dvakrat na leto, ko imamo sončni mrk, ki mu po dveh tednih sledi lunin – ali pa lunin nastopi dva tedna pred sončnim. Sem in tja (kot denimo letos) so v enem mesecu celo trije mrki. Tako smo 1. junija doživeli delni sončni mrk, 15. junija bomo popolni lunin mrk ter 1. julija spet delni sončni mrk. Delna sončna mrka bosta vidna le na skrajnih severnih (junijski) ter južnih (julijski) nebesnih širinah, medtem ko bodo popolni lunin mrk lahko opazovali ljudje okoli 56. stopinje vzhodne zemljepisne dolžine – na območju držav bivše Sovjetske zveze ter Irana, čeprav bo viden (bolj ali manj) povsod, kjer bo Luna tedaj nad obzorjem. Astrološko gledano pa mrki vplivajo še na mnoge druge kraje – torej ne samo na tiste, kjer jih opazujemo.  A spet – malo več o tem pozneje. 
Mrki so sončni in lunini. Poznamo dve vrsti mrkov: sončne in lunine. Gre za malce posebne oblike mlaja in ščipa. Sončni mrk lahko nastopi le ob mlaju, kadar sta Sonce in Luna na isti strani Zemlje in na isti stopinji nebesne dolžine, vendar je Luna hkrati na Sončevi tirnici (ekliptiki), tako da prekrije sončno svetlobo, zato na Zemljo pade senca. Med Luninim mrkom pa sta Sonce in Luna na nasprotnih straneh Zemlje, ki je tedaj natančno med njima, zato Sonce ne more obsijati Lune. Zdi se, da se Luna pomrači.

Več v Jani št 23, 7.6.2011