Sedem jezikov. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka, sicer pa sta jo kot gimnazijko mikali tudi diplomacija in kariera pianistke. Govori sedem jezikov in tudi zato so jo povabili, da bi prevajala delegaciji, ki naj bi v Nigeriji navezala gospodarske stike. »To je bilo moje prvo srečanje z Afriko in takoj me je očarala.« V povezavi z direktorjem Gorenja in nigerijskim sovlagateljem je tam zgradila tovarno hladilnikov ter vodila tristočlanski kolektiv. »To je bilo čudovito obdobje! Vzpostavila sem lepe odnose z vsemi – od delavcev do ministrov. Zunanji minister Nigerije me je z ženo obiskal tudi po tem, ko sem živela v Braziliji.«
K nam je pripeljala Renault. Vida Vidmar izhaja iz zelo uspešne družine Lajovic; omeni bratranca, ki je odšel v Avstralijo kot begunec in mu je že čez nekaj let uspelo doseči položaj senatorja. Sama je ves čas delala na področju zunanje trgovine, za kar je morala v Beogradu opraviti ustrezno registracijo. Kot predstavnica Tomosa je sodelovala s Citroënom, ki je želel pri nas izdelovati tudi večje avtomobile, imenovane žabe. Po dogovoru naj bi jih izdelovali v Litostroju. Tam so že pripravili proizvodno halo, toda žal so si odgovorni v Tomosu zadnji hip premislili. Vida se je znašla v zelo nehvaležnem položaju, saj je velika investicija čakala na delavce. Zato se je povezala z Renaultom in že čez nekaj mesecev ji je uspelo v Švici podpisati pogodbo. Potem je v Litostroju stekla proizvodnja osebnega avtomobila R6. »Vedno sem bila pogumna in iskala sem nove izzive. Ko sem dosegla neko raven, sem zamenjala službo in se tako nenehno učila ter razvijala. Nisem pa človek načrtovanja, ampak se prepuščam intuiciji.«
Tako se je, ne da bi pomišljala, podala v Afriko in se tam med drugim neposredno srečala s svetom duhovnosti, katere iskalka  je bila že od malega. »Na eni od svojih raziskovalnih poti po notranjosti Nigerije sem naletela na pleme domačinov, ki očitno še nikoli ni bilo v stiku z belim človekom. Vesela sem jih bila, zato sem se jim smejala, oni pa so se me dotikali in preizkušali, ali sem živa ali sem le duh. Doživela sem ganljivo srečanje z njihovo svečenico, rekla mi je, da me je že dolgo pričakovala. To sem si razložila kot pojasnilo, zakaj sem tako žalostna, kadar odhajam iz Afrike, in tako vesela, kadar se tja vračam.«
Molitev in svetloba tudi s Shirley McLaine. Ob zelo konkretnem delu so ostala v središču Vidinega zanimanja filozofska vprašanja – kdo smo, zakaj smo tukaj, kaj je sploh to naše življenje. »Veliko sem brala in razmišljala – in čedalje bolj sem spoznavala, kako zelo močne sile so naše misli in kako natančen smerokaz je naš notranji glas, ki je glas človekove višje zavesti.« Navdušila so jo dela Shirley McLaine, zato jo je preprosto poklicala po telefonu in o tem z njo »malce poklepetala«. Tudi obiskala jo je in pri njej ostala več kot mesec dni. »Shirley je zelo prijazna in zelo duhovna ženska, ki pa si je zadala zelo strog urnik. Sicer je pa samodisciplina nujna za osebni razvoj.«
Vida vsak dan dvakrat meditira – zjutraj pa tudi telovadi. V filmu, ki ga je posnel njen vnuk Arne Brejc in bo v kratkem končan, se Vida pri več kot 80 letih vrti lahkotno kot baletka in izvaja asane. Sicer pa je vsako jutro najprej na vrsti molitev, ki je kot »očenaš 21. stoletja« in je namenjena vsemu človeštvu ter Zemlji. Nato si pošlje v vsako celico svojega telesa svetlobo in energijo, s svojo mislijo pa »presvetli« še veliko ljudi: »Energijo pošiljam tudi ljudem, ki vodijo našo državo, ljudem, ki so na odgovornih položajih in je v njihovih rokah usoda človeštva itn.« Poudarja, da je misel najmogočnejša sila na svetu, saj z mislijo lahko ustvarimo vse, kar hočemo imeti oziroma biti. »Vsak je svoje sreče kovač je rek, ki ga moramo razumeti dobesedno, saj smo dejansko kreatorji svojega življenja. Zato bi se morali zavestno odločiti za pozitivno delovanje. Tako kot opazujemo druge, bi morali najprej opazovati sebe in se nenehno izpopolnjevati, izboljševati. Predvsem pa bi se morali zavedati, da je kakovost našega življenja odvisna od naših misli.« Slabe misli in negativna čustva škodijo nam samim, pravi, saj uničujejo naše energetsko polje. Pojasni tudi, da so kristali zaščita za avro, če pa se ta poškoduje, jo kristali »zakrpajo«. Tudi zato so krone polne draguljev; zaležejo pa tudi »navadni« kristali.

Več v Jani št. 28, 12.7.2011