Alter

Generator biopolja odbija nevarnosti

Carmen Leban
31. 7. 2012, 19.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Nenehen in izjemno hiter tehnološki razvoj je s seboj prinesel številne negativne vplive, ki so razsejani povsod okoli nas.

Prav to je spodbudilo Franca Šturma iz Tolmina, ki se je pred petindvajsetimi leti lotil raziskav in izdelal prvi generator biopolja. Povezal se je s strokovnjaki iz različnih področij, svoje izdelke pa razvil tako, da je zanje prejel številna priznanja in nagrade doma in v tujini.

Kot pove Franc Šturm, se je pred četrt stoletja z radiestezijo srečal čisto po naključju. »V družini smo imeli občutek, da prepogosto obolevamo, sam sem se spopadal z bolečinami v hrbtenici. Pomislili smo, da vse to morda povzroča škodljivo sevanje.« Po nasvet se je obrnil k ustanovitelju ljubljanske šole za bioenergetiko, sedaj že pokojnemu profesorju Milenku Rošu.

»Moja predvidevanja so bila pravilna, a številna sevanja so po postavitvi generatorja izginila, prav tako kot moje težave s hrbtenico. Bil sem naravnost navdušen, da ima neki predmet tak vpliv na ljudi, zato sem začel tudi sam raziskovati.«

Izdelal je prvi generator biopolja, ki je sicer učinkoval, a kljub temu z njegovo kakovostjo ni bil zadovoljen, zato je kmalu nastal nov. »Nova konstrukcija je bila sicer boljša od prve. Skozi vsa ta leta se je zvrstilo že šestnajst različnih izvedb, izdelal sem že več kot petnajst tisoč generatorjev,« pravi in doda, da so se v letih nabirale izkušnje, odzivi ljudi pa so pokazali, da gre razvoj izdelkov v pravo smer.

 Grki so vedeli. »Skupaj s poznavalci energijskih polj, zdravniki, znanstveniki in tehnologi smo s časom bili prepričani, da že veliko znamo in da smo naredili dobre izdelke. Potem sem na policah arheološkega muzeja v Grčiji odkril predmete, ki so bili veliko boljši od generatorjev biopolja, ki smo jih izdelali.« Z ženo sta obiskala skoraj vse muzeje na grških otokih in odkrila, da je tam veliko tovrstnih naprav, kar kaže na to, da je antična Grčija veliko bolje poznala tehnologijo biopolja kot mi.

Pred približno 3500 leti so na Kreti uporabljali posodo, ki je bila izdelana v ugodnem biopolju, zato je energijo prenašala v hrano. »Tudi palače so gradili na posebno ugodnih energijskih poljih, zaradi česar so bili ljudje zdravi in miroljubni, saj na tistem območju kar tisoč let ni divjala nobena vojna. »To znanje se je pozneje preneslo v antično Grčijo, tam so ga s pridom uporabili pri gradnji svetišč, palač, prenočišč, amfiteatrov ...«

Na Šturma so velik vtis naredila zelo ugodna energijska polja velikih razsežnosti, ki so obsegala polovice, ponekod celotne otoke. »Doslej sem taka energijska polja odkril na Kosu, Samosu, Rodosu, Hiosu in Itaki, ki obsegajo še severni del Kefalonije. Gre za polja okrogle oblike, vsa imajo središče na najpomembnejši arheološki točki, zato sem menil, da so ta polja narejena. Po vsej verjetnosti so jih postavili Minojci,« meni Šturm.

Veličastna kultura antične Grčije se je razvijala na ugodnih energijskih poljih, njeni sadovi so zdaj vgrajeni v temelje zahodne civilizacije.

 Danes ne živimo tako idilično. Zelo zanimiva so Šturmova dognanja, ki so pokazala, da na prej omenjenih grških otokih ni bilo zaznati škodljivih sevanj, čeprav so na tem območju daljnovodi in tudi druge električne naprave.
»Stari Grki so dali veliko na kakovost življenja, radi so imeli presežke. Na izjemno ugodnih energijskih poljih so bila postavljena prizorišča olimpijskih iger, ugodno energijsko klimo so s pridom uporabili športniki, ki so že mesec dni pred začetkom iger trenirali na tem območju.«
Zdaj žal živimo drugače – nismo tako zdravi, nimamo energijskih posod in ne hiš, postavljenih na ugodnih energijskih točkah. Vse večja prisotnost elektromagnetnih sevanj v ozračju povečuje število bolezni, ki so povezane z imunskim sistem. Vse več je rakastih obolenj, sladkorne bolezni, alergij, povečuje se neplodnost. To je davek, ki ga plačujemo zaradi razvoja tehnologije in povečanja gostote elektromagnetnih sevanj. A poti nazaj ni, nihče se ne bi rad vrnil v čase brez elektrike in sodobne tehnologije.

Več v Jani št. 31, 31.7.2012