Pastinak je pravzaprav sladka, škrobnata zimska korenovka, ki je odličen vir prehranskih vlaknin. Gre za korenasto vrtnino, ki prihaja iz Evrope, najverjetneje z Apeninskega polotoka, kjer so jo v času starega Rima uporabljali tudi kot afrodiziak. Dolgo časa je poleg repe veljal za eno izmed glavnih živil naših prednikov, pa tudi revežev, vse dokler nismo spoznali krompirja.
Po okusu je mešanica peteršilja in korenja
Ljubitelji pastinaka se le s težavo odločijo, kateri okus v njem prevladuje. Načeloma ga opisujejo kot mešanico peteršilja in korenja, a v začetku ga le pokusite in preverite, ali vam je všeč, saj je okus precej močan in poseben. Pastinak lahko gojite tudi na domačem vrtu, raste pa tudi v naravi, po travnikih in pašnikih ter med njivami. Semena sejemo na stalno mesto, kjer tla niso (premočno) gnojena. V začetku bo potrebno nekaj potrpežljivosti, saj kali od 15 do 20 dni. Ko sadike zrastejo, jih primerno razredčimo, da se bodo koreni lahko primerno razrasli. Tako bodo zrasli dolgi, beli koreni, ki jih lahko v zemlji pustimo tudi čez zimo. Korenine lahko shranite v vlažni mivki, v hladni kleti, kjer se bodo ohranile vse do pet mesecev.
Pastinaku so od nekdaj pripisovali kopico zdravilnih lastnosti. Stari Rimljani so ga uživali predvsem v veri, da jim bo priskrbel dodatno spolno moč, danes vemo, da spada med zdravo hrano in zaradi eteričnih olj v črevesju deluje razkuževalno ter ohranja zdravo črevesno floro. V ta namen ga uživamo surovega, saj pri toplotni obdelavi eterična olja izhlapijo. Deluje kot diuretik, saj čisti sečne poti in sodeluje pri raztapljanju ledvičnih kamnov. Ugodno učinkuje tudi na ožilje, krepi pljuča in dihalne poti. V ljudski medicini se čaji, ki jih pripravimo iz pastinakovega korena, priporočajo za raztapljanje žolčnih kamnov. Priporoča se uživanje dveh decilitrov čaja zjutraj na tešče in zvečer po obroku.
