S strokovnjakinjo

Kolagen, ki po 35. letu hitro upada, je pomemben za kožo, kosti in mišice

Mare Koren
22. 10. 2022, 10.02
Posodobljeno: 22. 10. 2022, 10.40
Deli članek:

O kolagenu veliko slišimo, več o tej temi nam je zaupala Laura Sardinšek, magistrica kozmetike, diplomirana kozmetičarka in diplomirana medicinska sestra.

Luka Švigelj
Laura Sardinšek, magistrica kozmetike, diplomirana kozmetičarka in diplomirana medicinska sestra.

Laura, začniva z najpreprostejšim vprašanjem. Kaj je kolagen?

Kolagen je izjemno pomemben gradnik človekovega telesa. Nahaja se v koži, mišicah, sklepnem hrustancu in vseh vezivnih tkivih ter krvnih žilah, kosteh in zobeh. Pravzaprav je najbolj zastopana beljakovina v človeškem organizmu, saj predstavlja kar 30 odstotkov celotne beljakovinske mase telesa, njegova vloga pa je predvsem podporna in strukturna. A zavedati se moramo, da se kmalu po 20. letu starosti njegovo nastajanje upočasni, po 35. letu pa se njegova količina zmanjšuje še hitreje. Znaki slabše kakovosti in zmanjšane prisotnosti kolagena so najopaznejši na koži, ki postaja vse bolj suha, brez sijaja, pojavljati se začnejo vidne gube. Lasje pogosteje izpadejo in postajajo vse tanjši in brez leska, nohti postanejo lomljivi. Proces staranja lahko torej povezujemo z zmanjšanje ravni kolagena.

A lahko kolagen nadomestimo?

Zavedati se moramo, da kolagen proizvaja telo samo, vsak dan, za njegov nastanek in sintezo pa so odgovorni fibroblasti. Lahko bi dejali, da velja metabolizem kolagena za enega najzapletenejših procesov v organizmu. V telesu je približno 25 različnih tipov kolagena, ki se med seboj razlikujejo glede na zaporedje aminokislin v posameznih verigah. Razlikujejo se po lastnostnih, vsak izmed njih pa ima posebno vlogo v organizmu. Najpogostejši tipi kolagena v telesu so kolageni I, II, III in IV, med njimi pa sta najbolj zastopana dva tipa, in sicer kolagen tipa I in kolagen tipa III. Kolagen tipa I je v večini tkiv in predstavlja približno 85 odstotkov vsega kolagena v človeškem organizmu. Ta nastopa tudi kot prevladujoča beljakovina v koži, ki je odgovorna za njeno mehansko odpornost, prisoten pa je tudi v laseh, nohtih, notranjih organih, kosteh in ligamentih. Medtem ko se kolagen tipa III večinoma pojavlja v mehkih tkivih, kjer izkazuje elastične lastnosti, predvsem v koži, mišicah, pljučih, črevesni steni, krvnih žilah in drugih vezivnih tkivih.

Kaj ima največji vpliv na njegovo proizvodnjo v telesu?

Kot smo že omenili, na kolagen vpliva predvsem kronološko staranje, ki ima tudi primarno vlogo pri zmanjšanju količine kolagena v telesu. Zmanjšanje sinteze kolagena se začne po 20. letu starosti in se nato z leti stopnjuje. To pomeni, da se količina kolagena vsako leto zmanjša za približno odstotek. Izgubo kolagena pospešujejo tudi zunanji dejavniki, ki poleg staranja prav tako povzročajo negativne posledice na kakovosti in količini kolagenskih vlaken.

O čem govorimo, ko omenjamo zunanje dejavnike?

Med zunanje dejavnike predvsem uvrščamo fotostaranje, torej staranje zaradi pretiranega sončenja oziroma izpostavljenosti soncu. Ultravijolično sevanje je eden izmed najpomembnejših povzročiteljev ekstrinzičnega staranja in posledično poškodb kolagenskih ter drugih vezivnih vlaken, saj ultravijolični žarki stimulirajo encime, ki pospešujejo razgradnjo kolagenskih vlaken. Na splošno UV-sevanje povzroča pospešeno razgradnjo in zmanjšano sintezo kolagenskih vlaken. K temu spada tudi onesnažen zrak, stres, kajenje, nepravilna prehrana, zloraba alkohola, prosti radikali, ne smemo pa pozabiti tudi na pomemben vpliv glikacije.

Ali lahko z zdravim načinom prehranjevanja preprečimo zmanjšanje ravni kolagena?

Glede na to, da smo pravkar govorili o tem, kaj povzroča njegovo zmanjšanje, lahko razberemo, kako to čim bolj upočasniti. Pomemben je torej zdrav način življenja in predvsem zdrave prehranske navade. Kolagen je mogoče povrniti ali pa vsaj upočasniti z zdravo in uravnoteženo prehrano in predvsem z zmanjšanim vnosom sladkorja, saj ima ta velik vpliv na to, kako hitro bodo posledice glikacije postale opazne na telesu. Gre za proces, pri katerem se molekule sladkorja vežejo na beljakovinska vlakna (predvsem kolagen in elastin), pri čemer se združujejo v togo strukturo in s tem zmanjšujejo učinkovitost kolagenskih in elastinskih vlaken ter pospešijo njuno razgradnjo. Glikacija vodi do izgube elastičnosti in čvrstosti kože ter povzroča pospešeno staranje.

Dreamstime
Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v človeškem organizmu, saj predstavlja kar 30 odstotkov celotne beljakovinske mase telesa.

Uživanje kolagenskih peptidov poveča delovanje encimov, ki so vključeni v tvorbo ceramidov v koži, ki so ključnega pomena za vzdrževanje hidrirane kože. Zato se priporoča uživanje živil, ki so bogata z aminokislinami in beljakovinami, kot so meso, ribe, jajca, stročnice, oreščki. Odličen vir naravnega kolagena je tudi v pravilno skuhani kostni juhi.

Priporočljivo je uživanje hranil z veliko vsebnostjo antioksidantov, vitaminov in mineralov. Za njihov vnos najbolje poskrbimo z uživanjem svežega sadja in zelenjave različnih barv, ki naj bo sveže in sezonsko. Ne smemo pozabiti tudi na živila, bogata z vitaminom C. Največ ga je v zelenjavi in sadju (citrusi, črni ribez, kivi, mango, jagode, borovnice, ananas, paprika, brokoli, ohrovt, peteršilj, špinača, cvetača …)  in je nujen pri sintezi kolagena, obenem pa deluje tudi kot močen antioksidant ter preprečuje nastanek prostih radikalov. Tvorbo kolagena spodbujata tudi uživanje genisteina, ki je predvsem v soji in sojinih izdelkih, ter uživanje luteina, ki spada med karotenoide in je v zeleni zelenjavi.