Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) uvodoma pojasnjujejo, da od pojava prve okužb s koronavirusom 4. marca 2020 teče že tretje leto, covid-19 pa je postal stalni spremljevalec družbe. Zato so v novem sklopu raziskav SI-PANDA želeli preučiti posledice prebolele okužbe s koronavirusom. Raziskovalce je zanimalo tudi stališče ljudi do cepljenja proti covidu-19 in razlogi za njihovo oklevanje.
Podpora prezračevanju, izolaciji in maskam
Ugotovili so, da vprašani največ podpore namenjajo epidemičnemu priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (v 78 odstotkih), izolaciji oseb s potrjeno okužbo s koronavirusom (v 75 odstotkih) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (v 72 odstotkih). Največ podpore večini veljavnih priporočil za omejevanje koronavirusa je pri osebah, starih od 30 do 49 let.
V primeru znakov okužb dihal ali prehladnih znakov je 75 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi opravili samotestiranje na koronavirus. Ob stiku z osebo s pozitivnim rezultatom testa na koronavirus, bi se, čeprav sami ne bi razvili znakov okužbe, testiralo 70 odstotkov posameznikov.
V zadnjih ponovitvah raziskave je po navedbah NIJZ delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot polovica pa jih meni tudi, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk.
59 odstotkov anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni. "To kaže, da je osveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna," navajajo na NIJZ. Osveščenost in posledično pripravljenost na cepljenje sta najmanjši v starostni skupini 30 do 49 let, dodajajo.
Cepljeni in necepljeni izbirajo različne vire informacij
Izsledki raziskave kažejo precejšnje razlike med cepljenimi in necepljenimi glede pogostosti uporabe in zaupanju virom informacij o koronavirusu. Cepljeni kot vire informacij najpogosteje uporabljajo zdravnike in znanstvenike ter najbolj zaupajo znanstvenikom. Necepljeni pa kot vire informacij najpogosteje uporabljajo prijatelje, znance in sorodnike, ki jim tudi najbolj zaupajo.
Rezultati raziskave glede cepljenja proti sezonski gripi so vzpodbudni, saj je delež oseb, ki so odgovorile, da se bodo v letošnji sezoni verjetno cepile proti sezonski gripi, bistveno večji, kot je bila precepljenost proti gripi v preteklih sezonah. Da se bodo verjetno cepili proti gripi, je odgovorilo 22 odstotkov vseh vprašanih, v starostni skupini od 65 do 74 let pa 44 odstotkov vprašanih.
Po preboleli okužbi s koronavirusom je najpogostejša težava, ki jo anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot polovici oseb trajajo do tri mesece, več kot tri mesece trajajoče težave pa so pogostejše pri ženskah kot pri moških. Dobra tretjina oseb se je zaradi navedenih težav po preboleli okužbi posvetovala z zdravnikom. Težave pa, kot poročajo anketirani, najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.
19 odstotkov anketiranih osebi se počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom pogosto ali vsakodnevno, med njimi je več žensk, mlajših in bolj izobraženih. Večina udeležencev (80 odstotkov) obvladuje napetosti, stres in pritiske z nekaj truda ali zlahka, manjšina (štirje odstotki) pa poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori.
Raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA na NIJZ izvajajo na vzorcu oseb, starih med 18 in 74 let, ki so člani spletnega panela, poteka pa od 4. decembra 2020. 20. val raziskave je potekal od 20. do 23. septembra 2022 na vzorcu 1037 odraslih oseb.
Celotno poročilo raziskave je dostopno na povezavi sta.si/qhPwcx.
