Sprva sem površno spremljala pogovor, češ, zvezdniške gube so pač iztrošena tema, pa sem ujela, da pravzaprav delijo svoje izkušnje. In izvedela, da nekateri strokovnjaki bolje obvladajo injiciranje in da lahko zdaj dobiš botoks celo pri zobozdravniku … Hm, pa se zavedamo, da ima ta poseg lahko resne posledice?
Ordinacija ali hotelska soba?
Kljub morda malo nižji ceni je vredno premisliti, komu boste zaupali tak poseg.
Pred leti smo brali, kako se Američanke dobivajo na zabavah, na katerih vsaki udeleženki vbrizgajo botoks. No, zabava se je začela tudi pri nas! Poleg zobozdravnikov, ki jim dobavitelji medicinske opreme ob protibolečinskih injekcijah za posege na zobeh očitno z veseljem dobavijo še botulin, vse več govoric potrjuje, da nekatere ženske te posege zaupajo kar svoji frizerki, priljubljeni pa so tudi obiski »španskih zdravnikov«, ki kar v hotelski sobi po tekočem traku sprejemajo stranke. Kljub morda malo nižji ceni je vredno premisliti, komu boste zaupali tak poseg, saj ste gotovo tudi sami že videli kakšno žensko, ki še oči ne more več odpreti do konca, po drugi strani pa ob strokovnem injiciranju večina sploh ne ugotovi, da je svež videz posledica botoksa.
Tudi mag. Metka Adamič, dr. med, ki sama opravlja ta poseg, poziva k previdnosti. »Za dosego želenega učinka je treba vbrizgati določeno količino snovi v natančno določeno mišico. Tega se ni mogoče priučiti, takšne postopke lahko opravljajo le zdravniki specialisti, ki so vešči anatomije in fiziologije, hkrati pa natančno poznajo stanja, ko takšnih postopkov ne smemo opravljati (kontraindikacje). Dobro morajo poznati tudi stranske učinke oziroma zaplete, do katerih lahko privede postopek, jih znati predvideti in se jim z natančnim postopkom izogniti. Ob nepravilnem injiciranju lahko nastane asimetrija predela, kjer smo snov vbrizgali, lahko se povesi veka, nastanejo težave z izgovarjanjem nekaterih črk oziroma glasov, težave pri požiranju in še marsikaj. Na srečo je večina težav, ki lahko nastanejo zaradi neukega vbrizgavanja botulinskega toksina, prehodne narave in po mesecu ali dveh izzvenijo.« Seveda bi si zdravnica želela na tem področju boljši nadzor nad tem, kdo in kje izvaja posege. »Nedvomno je to zdravstvena storitev, za estetske posege pa je pri nas registriran samo en izdelek (Alergan, Vistabel), tako da že to prinaša omejitve.«
Licenco naj ima
Pri vsakem pacientu je pred posegom treba opraviti tudi pojasnilno dolžnost, saj lahko nastanejo zapleti in stranski učinki.
Zdravniška zbornica Slovenije zagovarja načelo, da se z botoksom lahko ukvarja le medicinska stroka. »To je namreč poseg v tkivo telesa, za kar je potrebno medicinsko znanje. Laično vbrizgavanje botoksa prinaša prevelika tveganja, da bi ga lahko izvajal nekdo, ki ni licencirani zdravnik. Pri vsakem pacientu je pred posegom treba opraviti tudi pojasnilno dolžnost, saj lahko nastanejo zapleti in stranski učinki. S tveganji mora biti pacient vnaprej seznanjen,« so nam sporočili iz ZZS, kjer pa niso bili obveščeni o tem, da bi botoks dajali tudi pri frizerjih ali v hotelih. Ker neimenovani španski zdravnik ni član ZZS, niti ne bi bili oni pristojni za oceno njegovega dela, sicer pa naj bi te dejavnosti nadziral tržni inšpektorat.
Tudi Andreja Moškrc, inšpektorica svetnica iz Zdravstvenega inšpektorata, svetuje previdnost. »Pri apliciranju polnil (med katere spada tudi botoks) gre za poseg v telo, ki je domena medicine in ga lahko izvaja samo usposobljeni zdravnik z veljavno licenco in ustreznim znanjem. Tega ne more izvajati frizerka, zobozdravniki pa le pomlajevanje obraza z vbrizgavanjem hialuronske kisline, za kar pa morajo prav tako imeti potrebna znanja, veščine in dodatno izobraževanje. Ker sodijo postopki apliciranja polnil med zdravstvene dejavnosti, se postopki lahko opravljajo le v prostorih, ki so namenjeni izvajanju zdravstvene dejavnosti. Če se ugotovi, da izvajalec nima dovoljenja za opravljanje takšne dejavnosti, mu lahko Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) to prepove.«
Opozoriti morajo na morebitne posledice
Praksa pa je pokazala, da sta potrebni previdnost in obveščenost, zato mora biti pojasnila dolžnost dovolj obsežna in natančna.
A če poseg ne bo uspešen, vam to, da bo krivec kaznovan, ne bo prav nič pomagalo. Zato smo preverili, ali lahko tudi za tovrstne storitve prosite za pomoč zastopnika pacientovih pravic. Zastopnica dr. Duša Hlade Zore ugotavlja, da se pacienti res vse pogosteje odločajo za posege, ki niso namenjeni odpravljanju bolezni. »Mednje štejemo tudi lepotne kirurške posege od popravkov nosu, liftinga do večanja ali manjšanja dojk, pa tudi preprostejše, kot so injekcije za zmanjševanje gub in laserski lepotni popravki. Ker ti posegi niso nujni in so danes že precej razširjeni, so ljudje večkrat prepričani, da jih ne spremljajo zapleti, in se zanje odločajo tudi drugje, ne le v zdravniški ordinaciji. Praksa pa je pokazala, da sta potrebni previdnost in obveščenost, zato mora biti pojasnila dolžnost dovolj obsežna in natančna,« opozarja zastopnica pacientovih pravic. »To pomeni, da je treba uporabnika opozoriti tudi na manj pogoste zaplete. Prav je, da take storitve opravijo zdravstveni delavci. Tudi pacienti, ki se odločajo za druge poti, pa pri lepotnih posegih nastanejo zapleti, svoje pravice sicer lahko uveljavijo, vendar gre tu običajno za kazenske ovadbe ali sodne poti. Zastopniki pacientovih pravic smo pristojni za posredovanje pri izvajalcih zdravstvenih storitev.« Pritožb zaradi lepotnih posegov pa do zdaj ni bilo veliko. »Prevladovali so nezadovoljstvo ali zapleti pri operacijah dojk in pri laserskih posegih. Nekaj pritožb je bilo uspešno rešenih po postopkih, ki jih opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah, preostale so se reševale na sodišču,« še dodaja dr. Hlade Zore.
Naravne smernice
»Kult mladostnega zdravega videza nas vse bolj spremlja na vsakem koraku. Težko ga obidemo. Jaz sem zagovornica naravnega videza,« meni dr. Adamičeva, »kar pa ne pomeni, da sem proti postopkom, kot so injiciranje botulinskega toksina, posegi z laserji, kemični pilingi. Vsi ti postopki so čudoviti, dokler pomagajo zavirati staranje, ohranjajo naravni videz in omogočajo le osvežitve, »zradirajo« nekatere izdajalske gubice, malce napnejo kožo. Saj smo tudi sicer pripravljeni narediti marsikaj, da ohranjamo svežino in dobro počutje v svoji koži – od frizerja, zobozdravnika do urejanja nohtov, skrbimo za svoje telo, oblačila. Zakaj ne bi skrbeli tudi za kožo obraza, vratu, dekolteja, rok?« razmišlja zdravnica, ki pravi, da se podobno kot razne modne smernice tudi tehnike injiciranja botoksa spreminjajo. »V preteklosti so v glavnem injicirali v mišice precej večje količine, tako da so bili obrazi popolnoma 'zamrznjeni' in niso bili sposobni izražati niti čustev niti razpoloženja. Zdaj so smernice drugačne – bolj 'normalne', naravne.«
Brez mimike – manj čustev?
Pravi strokovnjak bo vbrizgal le toliko mišičnega relaksansa, da bo preprečil poglabljanje najbolj motečih gub, obenem pa bosta mimika in s tem govorica obraza ohranjeni.
To je vsekakor pomembno, saj nastajajo nove raziskave, ki pojasnjujejo, kakšna je povezava med čustvovanjem in obrazno mimiko. Nekateri tako dokazujejo, da so čustva bolj površna, če jih ne moremo pospremiti z naravnim odzivom – mimiko. Po svetu se psihologi že sprašujejo, kaj bo z empatijo otrok, ki na obrazu svojih staršev ne bodo ločili med jezo in žalostjo, med veseljem in skrbjo. Adamičeva zatrjuje: »Pravi strokovnjak bo vbrizgal le toliko mišičnega relaksansa, da bo preprečil poglabljanje najbolj motečih gub, obenem pa bosta mimika in s tem govorica obraza ohranjeni. Tudi to je umetnost izvajalca, ki je ne premore vsak. Tako da je skrb, da bi se medsebojna telesna komunikacija ob normalni nepretirani uporabi botoksa izgubila, odveč. Kar pa ne drži za tiste, ki gredo s svojimi željami predaleč. Zelo pomembna je vloga strokovnjaka, ki posege izvaja in zna postaviti meje lepega ter se jih pri svojem delu dosledno drži.«
Zmeda zaradi dvojne komunikacije
Psihologinja dr. Tanja Kajtna razlaga, da komunikacija med otrokom in staršem poteka po verbalnih in neverbalnih kanalih, raziskave pa vsakič znova potrjujejo, da je večji delež neverbalnega. »Med načini neverbalnega izražanja je eden izmed pomembnejših obrazna mimika, s katero izražamo osnovna čustva – veselje, jezo, žalost, gnus, strah in presenečenje. Načini, kako izražamo ta čustva, so kulturno univerzalni in enaki pri vseh pripadnikih človeške rase, zato jih brez težav prepoznavamo, še posebej pri ljudeh, ki so nam blizu. Študije mikroobraznih izrazov so pokazale celo, da teh čustev ne moremo skriti, in če denimo mama takrat, ko je žalostna, otroku reče, da je vesela in dobre volje, bo otrok zmeden zaradi dvojnosti te komunikacije – mama namreč nekaj reče, kaže pa nekaj drugega. Če se to dogaja le od časa do časa, je to običajno. Z doživljanjem takšnih situacij se otroci naučijo, kdaj in kako je primerno naša čustva izražati. Težava to postane, kadar se dogaja pogosto, saj otroci ne vedo več, kaj je resnica in kaj maskirano čustvo, na podlagi tega pa tudi težko razberejo, kako se odzivati na starše.«
»S tem pa lahko do neke mere primerjamo tudi stanje, ko starši čustev sploh ne izražajo oziroma ne pokažejo. Botoks zmanjša gibljivost mišic obraza in seveda tudi količino izražanja čustev,« meni psihologinja. »Potem otroci težje prepoznavajo, kako se starši počutijo, in se morajo zanašati predvsem na to, kar starši povedo, tako lahko včasih težje oblikujejo svoj odziv, ustvarja se slabše razumevanje sveta okrog sebe in nastajajo večje težave z učenjem socialnih spretnosti, slabšega vzpostavljanja stikov z drugimi ljudmi … Še večja težava je, kadar gre za dojenčke in malčke, pri katerih je neverbalno sporazumevanje toliko pomembnejše.«
Pri odnosu mame z otrokom in njuni komunikaciji je obrazna mimika sestavni del sporočila in tako nepogrešljiva.
Dr. Mateja Hudoklin, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, še ni imela priložnosti pobliže spoznati študije v zvezi z botoksom in empatijo pri otrocih, vendar iz svojih dolgoletnih izkušenj ugotavlja podobno kot njena kolegica: »Znano je, da obrazna mimika, ki je skladna s preostalimi (npr. besednimi) sporočili osebe, pomaga sogovorniku ohranjati pozornost do osebe, ki govori. Obrazna mimika nam daje informacije o pristnosti sporočil, in če se ne ujema z vsebino povedanega, lahko prejemnik sporočila začne dvomiti o njem, hkrati pa mu upade pozornost. Pri odnosu mame z otrokom in njuni komunikaciji je obrazna mimika sestavni del sporočila in tako nepogrešljiva. Predvidevam, da lahko nezmožnost izražanja čustev na obrazu povzroči težave vsaj v komunikaciji, zanimal pa bi me tudi vpliv na navezanost ipd. Ne bi rekla, da tisti, ki ne kažejo čustev z obraznimi izrazi, ne znajo čustvovati, imajo pa lahko težave z izražanjem čustev.«
Psihologinja dr. Tanja Kajtna pa opozarja tudi na pozitivni vidik: »Če se mama počuti bolje zaradi uporabe botoksa in ji to pomaga vzdrževati veliko samozavest – kar pa bo prav gotovo pozitivno vplivalo na otroka – tudi to ogromno šteje, zato ne bi bilo primerno trditi, da uporaba botoksa pri mamicah zagotovo slabo učinkuje na vzgojo otrok.«
Po pameti
S tem se strinja tudi novinarka in voditeljica Alenka Kesar, ki je pred časom začela ta tretma. »Lepo je, če je človek videti tako, kot se počuti. Če se počutiš mladostno, je krasno, da si tako tudi videti. Jaz sem prvič uporabila botoks po nasvetu dermatologinje Metke Adamič zaradi svojih migren. Moram priznati, da sem bila presenečena, kako so se zmanjšale in ublažile. Kar pa se tiče lepotnega učinka, so mi znanci in prijatelji govorili, kako mladostna sem videti, kako spočita. To se mi je zdelo res zabavno. Sicer pa mislim, da je pri botoksu tako, kot pri drugih stvareh v življenju: Po pameti!«
