Zdravje

V boju z rakom ne bo odnehal

MIrjam Bezek Jakše
13. 6. 2016, 07.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Tomaža Absca s Krupe pri Semiču se mnogi spominjajo kot vodje ansambla Breza. Pred leti je nehal nastopati, na očeh javnosti pa je spet od lanskega leta, ko je odjeknila vest o njegovi bolezni.

osebni arhiv
Čeprav so mu napovedali le še tri mesece življenja, Tomaž Absec že leto in pol kljubuje bolezni. Po pomoč se je odpravil tudi na kliniko v Padovo, k zdravnici Neli Sršen.

Stroškov operacije v tujini ZZZS ne povrne, češ da bi ga lahko operirali tudi naši zdravniki, ki pa so dejali, da ima neoperabilni tumor.

Decembra 2014 je Tomaž začutil rahlo bolečino v predelu želodca in vranice, ki je vztrajala skoraj mesec dni. Ker je bil do takrat vedno zelo zdrav in nikoli na bolniškem dopustu, bolečinam ni posvečal posebne pozornosti. A po božiču je opazil spremembe na urinu in koži. Osebna zdravnica ga je poslala na urgenco, na gastroenterološki kliniki v Ljubljani pa so posumili na virusno obolenje. »Po tumorskih testih so mi postavili diagnozo v nekaj kratkih stavkih. Da gre za tumor četrte, torej zadnje stopnje, tako imenovani cholangiocarcinom, tip klatskin. Gre za tumor v hilusu jeter, kjer ima telo strnjene izhode žolčevodov, aorto in veno porto. Zaradi velikosti in lege tumorja so mi na kratko razložili, da mi v Sloveniji ne morejo pomagati in naj se pripravim na le še tri mesece življenja,« se spominja Tomaž, ki si je družino z dvema otrokoma, danes starima devet in deset let, ustvaril na Smledniku na Gorenjskem, a se vedno rad vrača v rodno Belo krajino.

Iskanje drugega mnenja

Tomaž Absec, bolnik z rakom
Vidim le zdravo telo, prepričal sem se, da sem zdrav, saj lahko hodim in razmišljam.

Ob zloveščih napovedih zdravnikov se je Tomaž le nasmehnil in jim odvrnil, da se ne bo vdal. »Opomnili so me, da se verjetno ne zavedam, kaj so mi povedali, a sem jim pojasnil, da sem razumel, a da sem se takoj odločil, da zmagam v boju s smrtonosno boleznijo. Ožja družina je sprejela informacijo relativno pokončno.« Zlasti žena in oba brata so iskali različne informacije o morebitni pomoči, pa tudi nekaj uradnih mnenj z evropskih, ameriških in celo kitajskih klinik, ki ponujajo dodatne oblike zdravljenja. »Zelo moram pohvaliti medicinske sestre, ki ves čas neutrudno skrbijo za paciente. Zdravstveno osebje na ključnih položajih je strokovno, grajo pa lahko pripišem kirurgiji v UKC Ljubljana, kjer so se našim prizadevanjem pri pridobitvi drugega mnenja v tujini in iskanju rešitev samo nasmihali in mene, odpisani primerek, niso več jemali resno. Na srečo sem na gastroenterološki kliniki v Ljubljani naletel na odličnega onkologa dr. Rada Janšo, ki podpira moje zdravljenje v tujini in tudi sam išče rešitve,« pravi Absec.

Po približno treh tednih preiskav so ga na UKC v Ljubljani premestili na oddelek za abdominalno kirurgijo. Opravili so operacijo, ki pa je bila žal neuspešna, ter postavili diagnozo »neoperabilna vrsta tumorja«. Ker je tumor močno preraščal žolčevode, jih je stisnil. Absec je dobil močno zlatenico ter zastrupitev krvi, saj se bilirubin iz jeter ni izcejal v žolčnik ali črevo, ampak se je kopičil v jetrih, kri pa ga je raznašala po vsem telesu. Prebave tako rekoč ni imel, hitro je izgubljal težo, zlatenica pa je skokovito napredovala. Šele ko so mu po petem poskusu uspešno vstavili drenažno cevko, ki rešuje takšne zaplete, se je bilirubin v krvi začel nižati.

V Padovi ni odpisan primer

Tumor je še prevelik za operacijo Po kemoterapijah v Padovi in Ljubljani se je obseg tumorja znatno zmanjšal, še vedno pa obstaja na ožilju v hilusu jeter. Februarja so mu poskušali odstraniti tumor, a je bil še prevelik. Kako bo naprej, ne ve natančno, a zatrjuje, da je večni optimist in verjame, da se bo našla rešitev, saj obstaja še nekaj načinov zdravljenja.

»Ko je človek obsojen na smrt, se oklene vsake možnosti, ki bi mu lahko pomagala. Vse se začne pri prehrani. Poskusil sem različne čaje, vitamine, minerale, antioksidante, hranilne dodatke, rastlinska semena, olja in druge pripravke. Obiskal sem nekaj bioenergetikov in zdravilcev, po pomoč sem se zatekal tudi k vsemogočnemu. Pri iskanju možnosti za zdravljenje v tujini smo naleteli tudi na univerzitetni klinični center v Padovi, kjer ponujajo podobne oblike zdravljenja kot nekatere preostale ugledne klinike po Evropi,« pripoveduje Absec. Na kliničnem oddelku za jetra in žolčevode v Padovi dela tudi uspešna in ugledna hrvaška zdravica dr. Nela Sršen. Ko je Tomaž prebral nekaj vtisov o njenem humanitarnem delu, mu je bilo takoj jasno, kam se bo usmeril. V Padovo, torej, kjer ima zdravstvo več kot 800-letno tradicijo, cenjeno pa je tako v Italiji kot v tujini, saj sodeluje in izmenjuje izkušnje z uglednimi klinikami po vsem svetu.

Seveda se je Tomaž zavedal, da zdravljenje v tujini pomeni tudi velike stroške. Vendar je hitro stekla akcija za pomoč v njegovi službi v Ljubljani, v matični družbi in v Beli krajini. »Odziv je bil neverjeten. Ganljivo je, kako prispevajo za moje zdravje ne le ožja družina ter sorodstvo doma in v Ameriki, ampak tudi dragi prijatelji in znanci. Hvaležen sem jim in se jim zahvaljujem, ker so mi in mi še vedno stojijo ob strani, bodisi finančno, s spodbudami, bodisi z lepo mislijo ali molitvijo. Prav tako mi namenjamo vse razpoložljive prihranke za zdravljenje, za katero je šlo doslej že okrog 80.000 evrov, česar naša zdravstvena zavarovalnica ne povrne. Nedavno je bila zelo odmevna akcija Nasmeh za Anjo. Prebral sem, da Semičanka Anja zbira denar, ker naša zavarovalnica ne pokrije njene operacije, češ da bi jo lahko opravili tudi v Sloveniji. Takšna razlaga me precej razjezi, saj smo vendar v EU, kjer bi si moral pacient sam izbrati obliko zdravljenja. Tudi sam imam podobne izkušnje. Operacija v Sloveniji je bila neuspešna, vse preostale posege pa imam v Italiji. ZZZS mi refundacije operacij ne prizna, češ da jih lahko opravijo tudi v Sloveniji, čeprav so že po prvi operaciji postavili diagnozo, da gre za neoperabilni tumor. V Italiji se dr. Nela Sršen trudi za vsakega pacienta posebej in ga osebno obravnava, spodbuja in motivira. Priskrbi tudi zdravila. Pri njej nisi le številka ali odpisani primer, s katerim se ne izplača ukvarjati,« je kritičen Absec.