Zdravje

Najbolj zdrava je lokalna hrana

pl
27. 2. 2016, 16.03
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Dandanes je zdravo prehranjevanje postalo tako kompleksno, da v poplavi vseh informacij resnično ne vemo več, kaj jesti. Smernice se ves čas spreminjajo, živilo je najprej zelo zdravo, čez nekaj let pa to isto živilo zdravju škodljivo. Kaj je zdravo in kaj ne?

SVET24
Nekatera domača živila imajo enake ali podobne pozitivne učinke na naše telo, kot jih imajo superživila.

svet24
Starodavnih živil za novodobne bolezni ne moremo obsojati.

Opremljeni z vprašanji, ki si jih v želji po bolj zdravi prehrani zastavljamo, smo se odpravili kar k strokovnjakinji z biotehniško diplomo Urški Treven, ki nam je za začetek pojasnila, da je »zdrav način prehranjevanja« tudi ta, da v hrani uživamo, da ne jemo s slabo vestjo in se obsojamo, če smo pojedli kos belega kruha z marmelado. »Menim, da ne smemo obsojati starodavnih živil za novodobne bolezni. Primer za to je krompir, ki je bil glavni vir hrane naših prednikov, danes pa naj bi bil zaradi velike vsebnosti ogljikovih hidratov med manj priporočenimi živili. Ni kriv samo krompir, ampak priprava – včasih so ga jedli kuhanega, danes ga cvremo v olju. Če posplošimo, bi lahko rekli, da je zdrav način prehranjevanja uživanje raznovrstne, lokalno pridelane, sezonske in čim manj industrijsko obdelane hrane.«

Jejmo lokalno 

Za lokalno pridelano hrano velja, da je bolj zdrava, saj je med pridelavo in skladiščenjem manj obdelana z raznimi zaščitnimi sredstvi, ki so škodljiva za naše zdravje. Hrana prepotuje kratko pot med poljem in krožnikom, zato je bolj sveža in vsebuje več vitaminov. To hrano lahko oberejo oziroma pridobijo v njeni polni zrelosti. »Če jemo lokalno, jemo hkrati raznovrstno hrano. Poleti veliko sveže zelenjave in sadja, pozimi pa zelenjavo, ki nam jo je uspelo shraniti ali naravno konzervirati, kot to velja denimo za kislo zelje, ki je bilo za naše prednike glavni vir vitamina C. Danes so to vlogo prevzele pomaranče in drugo eksotično sadje,« je pojasnila Urška Treven in dodala, da danes ni nič nenavadnega, da imamo vse leto na voljo svež paradižnik ali jagode, ki prihajajo iz drugega dela sveta. Vendar ta živila niso bila obrana v svoji polni zrelosti.

Profimedia
Če jemo lokalno hrano, jemo zdravo hrano.

Oberejo jih še zelene in jih med transportom obdelajo z rastlinskim hormonom etilenom, ki da sadežu znak, da se obarva oziroma dozori, pri tem pa ne razvije take arome, kot bi jo sicer. Enako kot velja za lokalno pridelano hrano, je praviloma tudi sezonska hrana bolj zdrava.

Za dobro počutje ni zaslužna le hrana

Naše zdravje in počutje nista odvisna samo od hrane, ki jo jemo, pomembne so tudi naše misli, odnosi z ljudmi okrog nas, gibanje in strast do življenja. O zdravem prehranjevanju bi se lahko več naučili tudi od svojih prednikov. Tako kot mi danes so si tudi oni za praznike privoščili bolj bogato, mastno hrano, vendar so se ob koncu zime držali posta, ki je bil povezan z religijo ali starodavnim zdravilstvom, in tako svoje telo razstrupili.

Prehranski dodatki – so res nujni?

Vse bolj moderni so tudi razni prehranski dodatki. Tudi tukaj pa vlada že prava zmeda, vsi so nujno potrebni, vsi ščitijo pred hudimi boleznimi. Urška pravi, da bi z uravnoteženo in zdravo prehrano moral človek praviloma zaužiti vsa hranila, ki jih potrebuje za svoje delovanje. A težava je v manj kakovostni hrani, v kateri je vsebnost mineralov in vitaminov manjša, kot bi sicer lahko bila, poleg tega je problematičen sodoben način življenja. Uživanje procesirane in industrijsko predelane hrane, sladkih pijač in poživil, kajenje, stres in onesnažen zrak povečajo potrebe po nekaterih mikrohranilih ali zmanjšajo vsrkavanje teh v kri. Danes se zato zelo veliko govori o tako imenovanih superživilih, ki največkrat izvirajo iz eksotičnih dežel Daljnega vzhoda ali Južne Amerike. »Manj pogosto pa slišimo, da imajo tudi naša, domača živila enake ali podobne pozitivne učinke na naše telo, kot jih imajo superživila. Poleg tega jih lahko uživamo sveže, nepredelane, v naravni obliki in ne v obliki kapsul ali prahu. Primer za to so koprive, čemaž in regrat, ki nam jih narava postreže spomladi in so odlična superživila za spomladansko razstrupljanje. Živila so lokalna, sezonska, in če jih nabiramo sami, poskrbimo še za gibanje na svežem zraku. Lokalna superživila so tudi matični mleček, med, kislo zelje, repa, borovnice, kefir ali peteršilj.«

SVET24
Urška Treven, strokovnjakinja za prehrano

Zdravo hujšanje

Zaradi prekomernega uživanja procesiranih živil, enolične prehrane in sodobnega načina življenja je človek izgubil naravni instinkt za prehranjevanje. Danes se pogosto prenajemo, ne občutimo, ko nam hrana škodi. Če bi znali poslušati svoje telo, bi bilo težav s prehrano precej manj. Glede enotne, učinkovite diete za vse: če bi zares obstajala, potem ne bi bil vsako leto popularen nov način prehranjevanja za hujšanje. Ni človeka, ki bi bil enak drugemu, zato so tudi naše prehranske potrebe in presnova individualni, unikatni. To je razlog za to, da določena dieta pri nekaterih učinkuje, pri drugih ne. »Vseeno pa obstaja pravilo, ki vedno drži: za zmanjšanje telesne teže mora biti vnos kalorij manjši od porabe,« razkriva popolnoma preprost nasvet Urška Treven.