Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predstojnik oddelka za žilne bolezni ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra Aleš Blinc, gre pri trombozi za za tiho, vendar življenjsko nevarno motnjo. Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, denimo srčnega infarkta, možganske kapi, raka dojk, raka prostate ali aidsa, je dejal.
Tudi v Sloveniji je podobno. Sedeči način življenja povečuje nevarnost in pojavnost tromboze, ki najpogosteje nastane v nogah, pravi Blinc in dodaja, da je prav svetovni dan tromboze priložnost, da bolj spoznamo trombozo in njene nevarnosti. To je namreč prvi korak za preprečevanje nastanka krvnih strdkov.
"Venska tromboza v nogah pomeni bolezen, ko so v globokem venskem sistemu prisotni krvni strdki, ki znajo biti dolgi tudi po en meter. Glavna nevarnost venske tromboze je odtrganje krvnega strdka, ki čez srce pride v pljuča in lahko povzroči pljučno embolijo," je pojasnil Blinc. To stanje je po njegovih besedah smrtno nevarno in lahko povzroči hitro smrt, zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome in poiščemo hitro zdravniško pomoč.
Krvni strdek se oblikuje v globokih venah, najpogosteje v nogi, znaki za to pa so topa bolečina v nogi, otekanje in pordelost kože na določenem predelu, ki ne izgine, a jih pogosto spregledamo na račun kakšne druge, manj resne diagnoze, je dodal. Tveganje za pojav te bolezni poveča dolgotrajno ležanje po operaciji ali poškodbi, nosečnost, jemanje estrogena, prevelika telesna teža, daljša obdobja neaktivnosti, dednost in določene bolezni, kot je denimo rak.
Zdravljenje venske tromboze je sestavljeno iz dobrega antikoagulacijskega zdravljenja, pred tem pa je treba bolezen pravočasno prepoznati, pravi Blinc.
Društvo ob letošnjem svetovnem dnevu tromboze sicer začenja širšo akcijo ozaveščanja o tem, kaj tromboza je in kakšne so njene posledice, kako se odkrije in predvsem preprečuje.
