Zdravje

V okviru Svita 70 odstotkov raka odkrijejo v zgodnji fazi

STA/M.J.
11. 12. 2014, 13.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

V okviru presejalnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Svit so doslej odkrili več kot 1300 primerov raka. 70 odstotkov rakov so odkrili v zgodnji fazi. Izziv za prihodnje ostaja, kako povečati udeležbo v programu. Sedaj se odzove 54 odstotkov vabljenih. V prihodnjem letu bodo program razširili.

Arhiv Svet24

Kot so izpostavili na današnjem strokovnem posvetu programa Svit, ki se ga je udeležilo okoli 200 strokovnjakov z različnih področij, so v dveh presejalnih krogih poleg 1300 rakov odkrili in s kolonoskopijo odstranili tudi več kot 13.000 predrakavih sprememb. Na ta način preprečujejo, da bi se rak sploh razvil.

Rak debelega črevesa in danke je v svetu tretja najpogosteje odkrita oblika raka, za rakom pljuč in dojke. V letu 2012 so v EU odkrili 345.000 novih primerov.

"Če smo leta 2007 ugotavljali, da je na prikrito krvavitev v blatu v Sloveniji testiranih le 5,9 odstotka prebivalcev med 50. in 74. letom, so danes te številke povsem drugačne. Testiranih je približno 54 odstotkov ljudi, želimo pa si, da bi bil testiran vsak, ki je v program povabljen," pravi Jožica Maučec Zakotnik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vodi program Svit in je tudi organiziral dvodnevni posvet na to temo.

Po njenih besedah se je v zadnjem desetletju podaljšalo preživetje bolnikov z rakom debelega črevesja in danke. Tako se z 62,9 odstotka bolnikov, ki preživijo pet let po diagnozi, uvrščamo nad povprečje EU.

Sedaj program vključuje moške in ženske v starosti od 50 do 69 let, vabilo k udeležbi dobijo na vsaki dve leti. V prihodnjem letu bodo program razširili, tako da bo dostopen ljudem do 75. leta. Na leto bodo tako dodatno vabili nekaj več kot 55.000 oseb, za širitev pa bodo imeli na voljo nekaj več kot milijon evrov dodatnih sredstev.

Tiste, ki jim v okviru testa blata odkrijejo prikrito krvavitev, nato povabijo še na kolonoskopijo. "Posamezniki poseg lahko doživljajo kot neprijeten. Bolečina zajema tudi čustvene in vedenjske odzive, ki temeljijo na preteklih izkušnjah in percepcijah bolečine," je na srečanju povedala Eeva-Riitta Ylinen z Univerze Savonia.

Mirno pojasnjevanje medicinskih sester med posegom je po njenih navedbah ena izmed nefarmakoloških metod, ki lahko zmanjša čustveno komponento bolečine, podeli bolniku občutek nadzora nad situacijo in naredi bolečino znosnejšo.