Kakšen je lahko smeh?
Ste vedeli, da poznamo več vrst smeha? V mislih imamo predvsem dve vrsti: tistega spontanega in tistega, ki je obrambni mehanizem, kadar je človeka strah ali pa je do določene stvari ironičen.
Smeh je neke vrste vedenjska prvina, ki ima pomembno vlogo v medsebojnih človeških odnosih, saj daje čustven kontekst besednemu sporočanju.
Gelotogija
Ste vedeli, da se veda, ki se ukvarja s smehom z vidika fiziologije in psihologije, imenuje gelotologija? Izhaja iz grške besede gelas, to pomeni smeh. Prvi, ki se je začel ukvarjati s proučevanjem smeha, je bil stanfordski profesor medicine, dr. William F. Fry. Prav profesor medicine je pozneje ustanovil tudi gelotološki inštitut, ki ga poznamo od leta 1964 in se ukvarja s proučevanjem smeha in njegovega vpliva na zdravje.
Inštitut za smeh imamo tudi pri nas v Sloveniji. Ustanovili so ga pred dvema letoma. Mednarodni inštitut za smeh Maribor ima samo eno vizijo: umestiti smeh v vso družbo, to pa pomeni izvajati znanstvene raziskave ter se povezati s strokovnimi in pedagoškimi inštitucijami ter njihovimi strokovnjaki doma in v tujini. Tako prireja tudi razna tekmovanja in proučuje vplive smeha. Tako nedobičkonosni inštitut želi na strokovno in znanstvenih temeljih spodbujati smeh kot učinkovito metodo za izboljšanje zdravja, počutja, odnosov in s smehom povezovati vse ljudi in skrbeti za strokovno podporo vsem izobraženim vaditeljem joge smeha. Inštitut je tako pripravil številne znanstvene raziskave na temo smeha, kjer so dokazali naslednji trditvi:
»Znanstveno je dokazano, da so čustva nalezljiva.« (Hill, et al., 2010)
»Če ste obkroženi s srečnimi ljudmi, se možnosti, da bi bili srečni tudi vi, povečajo za 25 odstotkov.« (Fowler, Christakis)
Smeh in endorfini
Med drugim so raziskave potrdile, da je smeh dober na več področjih, med drugim blagodejno vpliva na endorfine. Že po petih minutah smehljanja ali po eni minuti gromkega smeha namreč možgani izločajo te hormone sreče. Endorfini sodijo med endogene opiate, saj je njihovo delovanje podobno delovanju opija, le da te ustvarja naš živčni sistem ves čas, posebno pri bolečinah, saj jih blažijo in pomirjajo vnetja. Endorfini povečujejo našo vzdržljivost pri telesnih naporih, to nam pomaga, da imamo občutke zadovoljstva po telesni vadbi, hkrati nam pojasnjuje, zakaj so nekateri ljudje obsedeni z vadbo. Endorfini se povečano izločajo vojakom med bojem in študentom pred težkimi izpiti.
Smejte se najmanj 20 sekund!
Dr. William Fry z Univerze Stanford je tako svojo znanstveno kariero posvetil proučevanju blagodejnih učinkov smeha. Med drugim je ugotovil, da že 20 sekund intenzivnega smeha v telesu in možganih povzroči enak učinek, kot bi ga tri minute vadbe aerobike: izboljša pretok krvi, pospeši srčni utrip, poleg vseh sto mišic na obrazu sproži tudi prsne mišice, trebušne, ramenske, vratne in mišice glave. Po drugi strani možgani med smehom izločajo več dopamina, endorfina in serotonina, že dobro znanega hormona sreče, zaradi česar se po smejanju počutimo bolj sproščeni.
Zmanjšajte napetost in se osvobodite stresa
Dr. Fry je med drugim odkril, da smeh zmanjšuje napetost ter nas osvobaja nakopičenega stresa in besa, s tem pa zmanjšuje verjetnost za srčni infarkt, medtem ko zaradi dobrega vpliva na pretok krvi zmanjšuje krčenje žil in tako odstranjuje najpogostejše vzroke za možgansko kap.
To pa še ni vse! Redno in pogosto smejanje zmanjšuje verjetnost za rakava obolenja, saj izboljšuje razpoloženje, odpravlja potrtost in druge psihosomatske vzroke za oslabljen imunski sistem, poleg tega – in to je zelo pomembno – ljudem, ki so že zboleli za rakom, da si hitreje opomorejo od neprijetnih stranskih učinkov kemoterapije in zdravil, ki jih morajo jemati.
Njegovo odkritje so v večji raziskavi potrdili znanstveniki z Univerze za znanost in tehnologijo na Norveškem. Testirance, ki so obolevali za različnimi boleznimi, so med drugim vprašali, kakšen je njihov smisel za humor. V skupini, v kateri je bilo 2015 rakavih bolnikov, je 70 odstotkov tistih, ki so menili, da imajo dober smisel za humor, bolezen premagalo ali pa je bila njihova življenjska doba veliko daljša od napovedane!
Joga za smeh!
Ja, res je. Joga smeha obstaja in je odkrila popolnoma nov koncept joge, ki ga je pred dvema desetletjema postavil zdravnik iz Indije, dr. Madan Kataria. Po tem konceptu se lahko vsak smeje, kadarkoli si želi brez kakšnega posebnega razloga. Niso potrebne šale, komedije, humoreske. Smeh se začne z vajo smeha v skupini in hitro postane nalezljiv in spontan zaradi skupinske dinamike, ki temelji na očesnem stiku udeležencev. Vadba je kombinacija dihalnih in smejalnih vaj.
Zakaj joga smeha?
Ideja joge smeha temelji na rezultatih raziskav, da telo ne zazna razlike med umetno spodbujenim in spontanim smehom. V telesu nastajajo popolnoma enake fiziološke in biokemične spremembe. Vadba traja 60 minut, a se lahko tudi skrajša. Med vadbo delamo dihalne vaje, vaje raztezanja telesa in različne vaje in tehnike stimuliranja smeha. Z njimi spodbudimo naravni smeh. Vadba se ponavadi konča s smejalno meditacijo. Joga smeha ustreza vsem ljudem ne glede na njihove telesne sposobnosti in omejitve.
Joga smeha je še posebej priporočljiva za tiste, ki si želijo izboljšati kakovost življenja, odnose z drugimi in ponovno odkriti zadovoljstvo smeha in radosti. Zato si jo, če imate možnost, le privoščite in se od srca nasmejte tudi vi!
