Zdravje

Ni vse eko, kar se tako oglašuje!

Sonja Javornik
29. 6. 2014, 10.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Ob vseh informacijah o kemikalijah, s katerimi zastrupljamo zemljo, je seveda logično, da si mnogi želimo vsaj malo izboljšati prehrano tako, da kupujemo ekološke pridelke. Na žalost pa nas trgovci pogosto zavajajo s svojimi obljubami. Tako mečemo denar stran, če kupujemo na primer »eko« banane, saj je nemogoče, da bi brez kemikalij zdržale dolgotrajno pot do nas.

Reuters

Evropska skupnost ima glede pesticidov bolj stroge kriterije kot Afrika ali Amerika. Vsako leto objavi seznam dovoljenih pesticidov in tega se morajo držati vsi, ki si želijo svoje pridelke prodajati pri nas. To pomeni, da tudi sadje in zelenjava, ki k nam prihajata iz delov sveta, kjer sicer dopuščajo še bolj škodljive pesticide, ne smeta biti škropljena z ničimer, kar je pri nas prepovedano.

A seveda to ne pomeni, da teh kemikalij dejansko ni, prav nasprotno. Dolgotrajna pot zahteva posebno obdelavo, saj se bi sicer sadje in zelenjava med prevozom poškodovala oziroma zgnila. Eksotično sadje v Evropi ne uspeva, prevoz do tu traja najmanj 20 do 30 dni, zato je nemogoče, da bi vso to pot ostalo sveže brez dodanih kemikalij. Prav tako ni večjega pridelovalca sadja ali zelenjave, ki ne bi uporabljal pesticidov.

90 odstotkov prodajalcev »eko« pridelke v resnici kupuje v velikih skladiščih.

Napisi trgovcev, da ponujajo na primer banane in drugo eksotično sadje ekološkega porekla, so tako večinoma zavajajoči, saj sadja z drugega konca sveta ni mogoče dovolj hitro pripeljati k nam brez dodajanja umetnih snovi. Bananam s plantaž najprej povoskajo lupino, kar ohranja svežino in odganja zajedavce, nato pa denimo iz Ekvadorja potujejo do nas 21 dni, medtem ko vosek lupino ščiti tudi pred fizičnimi poškodbami. Pri nas ne boste našli dobavitelja, ki bi ponujal banane, ki so dozorele na drevesih, saj bi takšne v nekaj dneh zgnile. Banane, ki jih prodajajo v »bio«trgovinah, so drage, izpostavljene pa so enakim postopkom kot sadje iz drugih trgovin.

Toda banane so vseeno zdravo sadje, saj ne zaužijemo lupine, ki zadržuje kemikalije, notranji del sadeža pa je neoporečen. Zelo pazljivi moramo biti pri agrumih. V gostinskih lokalih denimo uporabljajo naprave za ožemanje agrumov, pri tem pa se v tekočino primeša tudi pesticid iz lupine, kar pri pitju sokov občutimo kot grenkobo. Najbolje bi bilo, da se sok iz pomaranče iztiska ročno – razliko tudi takoj opazimo. V Sloveniji ni biološko pridelanih limon, saj v našem podnebju težko rastejo. Že zaradi prevoza iz Italije pa morajo biti vsaj malo obdelane (prevoz sadja s Sicilije na primer traja pet dni). Pozorni moramo biti tudi pri uživanju jabolk, breskev in solate. Jabolko lahko še tako umivamo, pa bo vsaj nekaj pesticidov ostalo na lupini.

Resnično ekološka sadje in zelenjava sta tista, ki ju pridelamo sami ali ju nakupimo pri kmetih, ki imajo manjše obdelovalne površine. Kajti vsi, ki gojijo pridelke za večjo prodajo, uporabljajo vsaj nekaj kemikalij, saj je velike površine sicer zelo težko obdelovati in braniti pred škodljivci. Večina prodajalcev, ki na tržnici reklamirajo svoje pridelke kot ekološke, v resnici te vsako jutro nabavlja v skladiščih največjih distributerjev. Takih trgovcev je po navedbah nekaterih poznavalcev kar 90 odstotkov. Zanimivo je, pravijo poznavalci, da so se nekateri ponudniki »eko« pridelkov na tržnici prilagodili celo tako, da v skladiščih izbirajo izdelke s pikicami ali drugimi pomanjkljivostmi na površini, da tako prepričajo ljudi, da gre za ekološke pridelke.