Dostava hrane kot nov trend

Raje gremo v restavracijo kot v trgovino; Slovenci šele na začetku te poti

Andraž Zupančič
10. 4. 2024, 05.30
Deli članek:

Slovenija velja za sorazmerno varno državo, kar potrjuje tudi statistika, ki sicer ne beleži napadov ali povzročanja težav dostavljavcem. Pri Woltu pa trdijo, da je na našem trgu veliko potenciala, ki ga morajo še izkoristiti.

Wolt
Pri nas za zdaj dostavljavci še niso posebna tarča roparjev.

V času koronavirusa, ko je bila zaprta tako rekoč vsa država, so v Sloveniji, tako kot še marsikje drugje, potrošniki šele dobro začeli razumeti prednosti dostave hrane ali drugih izdelkov neposredno na dom. Podjetja z dostavo so takrat doživela največji razmah, pri nas pa sta se v pokoronskem času dokončno uveljavila dva večja ponudnika, Glovo in Wolt.

Pri Glovu se na naše povpraševanje niso odzvali oziroma je zelo težko najti kontaktne podatke, zato pa so z zanimivi podatki postregli pri Woltu. Clemens Brugger, generalni direktor Wolta Slovenija, je dejal, da so pri nas prisotni štiri leta in pol ter da so v Sloveniji vodilni na področju dostave hrane in izdelkov iz trgovin, predvsem živilskih. Njihovi dostavljavci so zunanji partnerji, ki delujejo prek statusa samostojnega podjetnika ali študentskih napotnic, največji prednosti tega posla pa sta velika prilagodljivost in samostojnost. »Sami izbirajo, kdaj in koliko bodo delali, plačilo jim izplačamo vsak teden, in ker ob vsaki dostavi tudi piše, koliko bodo zanjo dobili, lahko sami izračunajo, kdaj in koliko bodo delali. Nekateri zaslužijo nekaj sto evrov na mesec, bolj marljivi lahko zaslužijo tudi nekaj tisočakov,« pravi Brugger.

Wolt
Direktor Wolta v Sloveniji Clemens Brugger meni, da je Slovenija zahteven trg, opaža pa spremembe nakupovalnih navad.

Soliden zaslužek, vsak izbira sam

V povprečju njihov dostavljavec dela okoli 60 ur na mesec ali dve do tri ure na dan, največ naročil oziroma razvozov opravijo med 11. in 13. uro med tednom ter med 17. in 19. uro, najbolj obremenjen dan v tednu pa je petek. »Zaslužek je približno 11 evrov na uro, z običajnim delovnim ritmom to pomeni okoli 700 evrov na mesec, je pa res, da imamo poleti več študentov, manj jih je, ko nastopijo predavanja ali se začne izpitno obdobje.«

Ker so prisotni v 23 mestih in krajih, od Ljubljane, Maribora, Celja, Novega mesta in vse do Slovenske Bistrice ter Trbovelj, ne preseneča podatek, da imajo v bazi dostavljavcev nekaj tisoč partnerjev, na teden pa jih deluje okoli tisoč. Omejitev za to delo ni, imeti je treba seveda delovno dovoljenje, odprt s. p. ali napotnico, imajo pa precej tujcev, saj za Wolt jezik ni ovira.  

Pa vendar smo v zadnjem času zasledili nekaj podatkov, da lahko stranke ali naključni mimoidoči povzročajo določene težave dostavljavcem, od napadov do žaljenje. »Slovenija je varna država, pri nas tega problema ne zaznavamo, v štirih letih in pol smo zabeležili le dva primera in obakrat je šlo za odtujitev denarja. Stranke praviloma niso problematične, če se že kje zaplete, se pri vsebini naročila. A za to ni kriv dostavljavec, saj on samo prevzame pripravljeno naročilo, ki pa ga seveda pri prevzemu vseeno še enkrat preveri. V primeru nejasnosti imamo tudi kontaktni center, ki rešuje te probleme,« dodaja Brugger.

Wolt
Povpraševanje je vse večje, posebej pri dostavi izdelkov iz živilskih trgovin, hrana pa je tako ali tako stalnica.

Hitrost naj ne bi bila edino merilo

Zaradi večje varnosti naj bi imeli dostavljavci pri sebi čim manj gotovine, kar pa imajo, jo po končanem delovnem dnevu oddajo na posebnih deponiranih točkah na določenih Petrolovih bencinskih črpalkah.

Ker so dostavljavci seveda dnevno veliko na cesti, je pomembno vprašanje tudi varnost v prometu. To je, tako meni Brugger, seveda velik izziv, a poudarja, da čas ali hitrost dostave pri njih ni v ospredju in da je za njih bolj pomembno, da dostavljavec pride varno na cilj s pravim naročilom. »Če si ves dan na cesti, je seveda veliko večja možnost, da se ti kaj zgodi. Zato naše dostavljavce ves čas opozarjamo na pravila v prometu in večina se jih seveda drži. Najbolj kritične ostajajo peš cone, a tudi tam večjih težav ne opažamo.«

Vseeno zabeležijo tudi en do dva primera poškodbe dostavljavca na mesec, a to je v primerjavi z drugimi državami ali velikimi mesti zanemarljivo malo. Wolt ima namreč dejavnost razširjeno v 25 državah, tudi na Japonskem, v Izraelu in še kje, tam sicer vlada velika konkurenca, a velemesta, kjer je ta dejavnost tudi najbolj uporabna, so veliko bolj nevarna, v vseh pogledih.

Na policiji so povedali, da ločenih podatkov o kriminaliteti in prometnih prekrških za dostavljavce ne vodijo. Vseeno pa so, kot pravijo, na območju Policijske uprave Ljubljana letos zabeležili le en primer kaznivega dejanja ropa, ko je stranka januarju na območju Bežigrada dostavljavcu, skupaj še z enim moškim, na silo odvzela vso hrano in gotovino, ki jo je imel pri sebi. Na splošno pa ne zaznavajo, da bi ta problematika na področju kriminalitete negativno izstopala.

Sašo Švigelj
Kolo je pogosto prevozno sredstvo, varnost v prometu pa ni samoumevna.



Promet še največja težava

Med prevoznimi sredstvi dostavljavcev najdemo od koles do avtomobilov. Približno ena tretjina Woltovih dostavljavcev uporablja kolo, druga tretjina skuter in tretja tretjina avtomobil.

Policija dodaja, da je vse več prometnih prekrškov kolesarjev in voznikov mopedov, med katerimi pa so tudi dostavljavci hrane. »Ti so prisotni na cestah vse leto, v primerjavi s preteklimi leti tudi v zimskem času. Prekrški so zelo različni, od neupoštevanja prometne signalizacije, svetlobnih prometnih znakov, nepravilne strani in smeri vožnje kolesarjev do uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vožnje po površini, ki ni namenjena tem prevoznim sredstvom, in neprilagojene hitrosti vožnje v območjih za pešce. Velik problem je tudi nepravilno parkiranje vozil, predvsem osebnih vozil,« pravijo na policiji.

Kdo so njihove povprečne stranke, kdo se odloča za dostavo na dom? »Dejansko so vseh starosti, a opažamo, da je vse več starejših, ki so tudi vse bolj vešči uporabe aplikacij. Glavnina pa so starosti med 20 do 45 let. Povečuje se tudi dostava iz živilskih trgovin. Veliko jih naroča v času, ko so na poti iz službe domov in nimajo časa ali volje, da bi se ustavljali še v trgovinah. Slovenci gredo vseeno veliko raje v restavracijo ali gostilno kot v trgovino. Med hrano so še vedno na prvem mestu burgerji, pice, pomfriji, zelo priljubljena je azijska kuhinja. V preteklih letih smo sodelovali z več kot tisoč različnimi gostilnami ali trgovinami,« pravi Brugger.

Profimedia
Dostavljavci so pred časom jasno in glasno izrazili svoje nestrinjanje s pogoji dela.

Vse več je naročil iz trgovin

Število naročil tako narašča, najbolj se povečuje dostava iz trgovin, slovenski trg pa je dejansko šele na začetku razvoja te dejavnosti in Brugger vidi še veliko potenciala.  

Slovenija je vseeno zahteven trg, ravno zaradi razpršene poseljenosti in dejstva, da ni urbanizirana v obsegu, kakršnega so vajeni v večjih državah. Zato so tudi razdalje dostav lahko zelo različne, a večinoma niso zelo dolge poti od mesta prevzema do naročnika.

Za nedeljska naročila imajo namenjen poseben Wolt market, ki je dejansko spletna trgovina, optimizirana in namenjena zgolj dostavi. Iz nje lahko tudi v času, ko so trgovine zaprte, dostavijo določene izdelke.

Kako je sestavljena cena dostave oziroma naročila? Stranka kupi hrano po isti ceni, kot je na ceniku v restavraciji ali trgovini, 30 odstotkov zneska potem vseeno pripade Woltu, ki od tega plača del dostavljavcu. Kot pravi Brugger, ponudnik sicer dobi nekaj manj denarja, kot če bi prodal neposredno v trgovini ali gostilni, a da je to njihov dodatni zaslužek, ki ga brez dostave ne bi bilo. »S tem se namreč poveča doseg kupcev, dobijo sicer 70 odstotkov prvotne cene, a s tem praviloma nimajo dodatnih stroškov.«