Sodobna družba stalno premika meje v primerjavi s starejšimi generacijami. Tako se meje otroštva iz leta v leto nižajo in zdaj velja, da se puberteta začenja že pri desetih letih starosti. A telesnemu spreminjanju sledi seveda tudi psihično in tukaj se mladi velikokrat povsem izgubijo. Na prvi pogled delujejo odrasli, zreli, a v podzavesti ostajajo otroci. Medtem pa so se spremenila tudi pojmovanja ljubezni, druženja in zabave. »Romantične geste, pisanje pisem in vabila na ples so zamenjala instant sporočila na družbenih omrežjih. Dolgotrajne zveze pa so nadomestila neobvezujoča druženja, mnogokrat v spremljavi alkohola in prepovedanih substanc,« vedo povedati strokovnjaki.
Vloga staršev zelo pomembna
Na Unicefu dodajajo, da tudi njihove pretekle izkušnje kažejo, da otroke in mlade tematiki zaljubljenosti in spolnosti še posebej zanimata. Zato morajo odrasli po njihovem mnenju dati mladim občutek, da ne gre za tabu in da se lahko o tem z njimi odkrito pogovarjajo. »Če je že odraslim ob tej temi kdaj neprijetno, kako je potem šele mladim, in vloga odraslih je, da ta neprijetni občutek presežejo ter odprejo prostor za pogovor o tematiki,« je povedala Maja Planinc z Unicefa.
Medvrstniška podpora torej ni dovolj. Za pogovor o tej temi mladi potrebujejo odraslo osebo, saj kar 40 odstotkov mladih meni, da o spolnosti ne vedo dovolj. K temu kliče tudi podatek, da se za prvi spolni odnos večini zdi primerna starost od 16 do 17 let, ko so mladi sicer že opremljeni z nekaterimi izkušnjami, a še vedno ne dovolj. Ravno zato se dogaja, da se mladi veliko prej spuščajo v spolne odnose, kot se je to dogajalo v preteklosti. Čeprav se, kot navajamo v nadaljevanju, stanje vseeno spreminja.
Ginekologinja Tinkara Srnovršnik je denimo zapisala, da je prav, da »se s spolnimi odnosi začne takrat, ko nas k temu pripeljeta ljubezen in spoštovanje do partnerja, hkrati pa smo dovolj zreli, da se zavedamo možnih negativnih posledic spolnosti, kot so neželena nosečnost in spolno prenosljive okužbe.«
Mlajši od 15 let ne morejo biti dovolj zreli
V spolnost naj bi torej vodili ljubezen in privolitev, ne pa alkohol, droge ali celo prisila. In ne glede na domnevno zrelost, ki naj bi se pri mlajših generacijah pojavila prej kot v generacijah njihovih staršev, mladostniki, mlajši od 15 let, preprosto še ne morejo biti dovolj zreli, da bi lahko odgovorno odločali o svojem spolnem življenju. Zato tudi zakon v Sloveniji posebej oziroma ločeno obravnava spolna dejanja z mladostniki, mlajšimi od 15 let, ter jih pod temi pogoji tudi kaznuje.
V Sloveniji sta, tako razkrivajo podatki NIJZ, vsak šesti 15-letnik in skoraj vsak drugi 17-letnik že imela spolni odnos. Med fanti je delež tistih, ki so že imeli spolni odnos, v obeh starostnih skupinah pomembno večji kot med dekleti. Med 15-letniki je odnose že imelo 20 odstotkov fantov in 13 odstotkov deklet, pri 17-letnikih pa sta deleža 45 in 41 odstotkov, iz česar je razvidno, da dekleta v teh letih že »dohitevajo« fante.
Nekaj več kot 70 odstotkov 15-letnikov in približno 75 odstotkov 17-letnikov je ob zadnjem spolnem odnosu uporabilo zanesljivo zaščito pred nosečnostjo.
Pri obeh starostnih skupinah se sicer delež tistih, ki so imeli prvi spolni odnos zgodaj, z leti zmanjšuje. Še leta 2002 jih je imelo prve spolne izkušnje v tej starosti 26 odstotkov, leta 2010 je delež narasel na 29, v letu 2022 pa jih je bilo le še 16,5 odstotka.
Na obnašanje otrok v spolnosti vplivajo tudi mediji, splet in družbena omrežja. Različne informacije so zelo hitro in preprosto dosegljive in veliko je pornografskih vsebin, ki mladim posredujejo povsem napačno podobo spolnosti. Od »obveznega« videza telesa do slabe samopodobe. Na Nizozemskem, tako pri Unicefu, se z otroki o spolnosti pogovarjajo že od četrtega leta dalje, zato imajo tam mladi manj spolnih partnerjev, s tistimi, ki vstopajo v intimne odnose, pa se več pogovarjajo o tem, kaj jim je pri spolnosti všeč in kaj ne, zato na splošno poročajo o bolj zadovoljujoči spolnosti.
Premlade mamice so zelo ogrožene
Negativnih posledic prezgodnje spolnosti je veliko. Od zdravstvenih do psiholoških in ne nazadnje tako imenovane najstniške nosečnosti. Pri dekletih, mlajših od 17 let, sta nosečnost in porod pogosto povezana z večjo obolevnostjo in umrljivostjo matere in novorojenčka. Poleg tega nosečnost in materinstvo mlado mater pogosto prikrajšata za ustrezno izobrazbo in primerno zaposlitev, raziskave v EU pa tudi kažejo, da mladostniške matere dvakrat pogosteje živijo v revščini kot tiste, ki so rodile pozneje.
Pri nas se na srečo število nosečih mladostnic v zadnjih desetletjih vztrajno zmanjšuje. Leta 1981 je rodilo 37 od 1000 mladostnic, starih 15 do 19 let; leta 2009 pa je zanosilo 12 od 1000 mladostnic, od tega jih je rodilo 5 od 1000 in dovoljeno splavilo 7 od 1000. Po zadnjih podatkih je Slovenija najuspešnejša država pri preprečevanju mladostniške nosečnosti v Evropi. Še lani ni rodilo nobeno dekle, mlajše od 15 let, a jih je bilo vseeno 155 v starosti med 15 in 19 let. To pa je še vedno veliko manj kot na primer leta 2019, ko so rodile tri petnajstletnice in kar 206 deklet v starosti do 19 let.
Po raziskavi Eurostata je Slovenija v primerjavi z Evropo, glede na mladostne nosečnosti, dobro uvrščena. Po njihovih podatkih je bilo v letu 2017 kar 92 odstotkov rojstev v EU pri ženskah, starih med 20 in 39 let, v štirih odstotkih pa so bile mamice mlajše od 20 let. Pri slednjih so imeli takih rojstev največ v Bolgariji (12,5 odstotka vseh rojstev) in Romuniji (12,1 odstotka), visoka je bila tudi rodnost mlajših mamic na Madžarskem in Slovaškem. Na drugem delu lestvice pa so Danska (samo en odstotek), Italija, Slovenija (1,1 odstotka) in Nizozemska (1,2 odstotka).
