TEHNOLOŠKI PREBOJ

Prvo sporočilo na spletu, poslano le z mislimi

Tina Nika Snoj/revija Jana
24. 2. 2022, 18.30
Deli članek:

Paraliziran moški je preko vmesnika možgani-računalnik tvitnil svetu sporočilo. To je prvo te vrste, pomeni pa velik preboj pri tehnologiji, ki jo vsadijo v možgane in omogoča večjo svobodo ljudem, ki se ne zmorejo premikati.

mindauthor
Ustvarjanje spletnih sporočil zgolj z uporabo misli predstavlja velik preboj na področju tehnologije.

Philip O’Keefe, 62-letnik iz Avstralije, ima amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), nevrološko bolezen, pri kateri mišice oslabijo in usihajo. Pred lanskimi božičnimi prazniki je postal prvi človek, ki je na spletu objavil sporočilo le z uporabo misli in tehnologije, ki jo je razvilo zagonsko podjetje Synchron. Glasilo se je: »Pozdravljen, svet!« Potem je še odgovoril na nekaj vprašanj in všečkal odgovore na svoje tvite.

Morda se ne sliši veliko za nekoga, ki vsakodnevno tipka po zaslonih in tipkovnicah, a za ljudi s paralizo je to velikanski korak. »Upam, da utiram pot ljudem, da komunicirajo skozi misli,« pravi O'Keefe, ki je izgubil kontrolo nad mišicami zaradi ALS. Ta bolezen prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači. Začne se s težavami pri govoru ali požiranju, nato pa napreduje in povzroči togost mišic, čedalje večjo šibkost in sčasoma paralizo. Njena najslavnejša žrtev je bil fizik Stephen Hawking, svetovno prepoznavnost pa ji je prinesel spletni izziv Ice Bucket Challenge, ki je postal viralen leta 2014, namenjen pa je bil zbiranju sredstev za boj proti ALS.

Računalnik v glavi

O’Keefe je želel ostati čim bolj samostojen. Ko se mu je stanje toliko poslabšalo, da ni mogel več samostojno delati in živeti, se je odločil za možganski vsadek stentrode. Uporablja ga predvsem za komuniciranje z bližnjimi.

Kako pa cela stvar deluje? Vmesnik vsadijo v možgane preko vratne žile, da se izognejo vrtanju v lobanjo in odprti možganski operaciji. Vstavijo ga na motorično skorjo, del možganov, ki je odgovoren za izvajanje gibov in tam sprejema možganske signale. Uporabnik lahko, na primer, gleda zaslon s tipkovnico in si zamisli, katero črko želi vnesti. Prek naprave, nameščene na prsnem košu, nato algoritem strojnega učenja obdela možganske signale in jih prevede v digitalne ukaze.

O’Keefe pravi, da je z malo vaje uporaba zelo preprosta. »Ko sem prvič slišal za to tehnologijo, sem se zavedel, koliko neodvisnosti mi lahko povrne. Sistem je podoben kot učenje vožnje kolesa – potrebna je praksa, a ko enkrat spelješ, postane naravno. Zdaj samo pomislim, kje na zaslonu želim klikniti, in lahko pošiljam e-pošto, uporabljam banko, nakupujem in zdaj še pošiljam sporočila po Twitterju.«

Direktor Synchrona, Thomas Oxley, pa dodaja: »Ti tviti so pomemben moment za področje vmesnikov možgani-računalnik. Predstavljajo povezanost, upanje in svobodo, ki jo ta tehnologija daje ljudem, kot je Phil, ki so zaradi paralize izgubili velik del funkcionalne neodvisnosti.«

Letošnje leto bo še posebej pomembno tako za vmesnike stentrode kot invalide s paralizo, saj načrtujejo prvo ameriško študijo na ljudeh, ki bo pomenila naslednji korak k širši uporabi te revolucionarne tehnologije. Razvijajo pa tudi posebno nevromodulacijsko terapijo s pomočjo vsadkov, s katero bi lahko diagnosticirali in zdravili široko paleto stanj, od Parkinsonove bolezni, epilepsije in depresije pa do visokega krvnega tlaka.