vrtni škodljivci

FOTO: Napad resarja navadno povzroči propad rastline

Z.F.
16. 6. 2020, 21.52
Deli članek:

Topli in sončni dnevi, ki jih občasno spremljajo plohe in nevihte, so pripomogli k bujnejši rasti paradižnikov, paprik, bučk, jajčevcev in še bi lahko naštevali. Te razmere pa prijajo tudi resarju. Zatirajte ga.

Dreamstime
Napad resarja prepoznamo po rjavenju cvetov.

Prijetne junijske temperature prijajo številnim rastlinam, seveda pa k bujnejši rasti pripomore tudi redno deževje, ki lahko na drugi strani povzroči določene težave s plesnimi. Rastline ljubijo veliko sonca, svetlobe in vode, a ne pozabimo, da te razmere pripomorejo tudi k razmnoževanju nekaterih škodljivcev in razvoju bolezni.

Dreamstime
Resarji zrastejo do dveh milimetrov in jih prepoznamo po rjavkasti barvi in resastih krilih.

Prepoznajmo napad resarja

Tisti, ki mu trenutne razmere zelo prijajo, je trips ali resar. Če ne veste, za kaj gre, vam morda za začetek razkrijemo težave, ki jih povzroča. Njegovo delo prepoznamo po nepravilnih listih, praviloma so ti drugačne barve, plodovi paprike in bučk niso gladki, medtem ko je oblika pogosto iznakažena. Cvet je navadno delno rjavkast, okus pa steklen in nesočen. Resar je pogosto tudi prenašalec rastlinskih virusov. Okužene rastline so ob njegovem napadu v celoti bolne, plodovi zakrneli, rastlina je slabe rasti ali sploh ne požene cvetov, kaj šele plodove. Če posumite na virusno okužbo, je najbolje poškodovane rastline odstraniti z vrta, saj jih ne morete pozdraviti. Na mesto, kjer so bile posajene okužene rastline, lahko posadite novo sadiko iste kulture, saj se okužba ne prenaša prek tal.

Dreamstime
Napad resarja prepoznamo po zakrnelih plodovih, rastline so slabotne, navadno ne poženejo cvetov, kaj šele plodove.

Napada cvetove in liste

Resar je majhna žuželka, ki zraste do dveh milimetrov, z resastimi krili. Njegovo telo je svetlo do temno rjave barve. Predvsem so nevarne samice, ki v cvetove, mlade liste ali nežnejše dele stebel odlagajo jajčeca. Na površini opazimo zgolj manjši delež odloženih jajčec. Izležene ličinke takoj napadejo užitne predele rastline in strgajo po napadeni površini. Škodljivce najdemo na vseh rastlinskih organih. Na cvetovih se pojavijo značilne bele pege, na listih pa bledo rumeni predeli.