Tako smo lahko že marca na vrtovih in gredicah opravili večja dela, ki so nam ostala od jeseni. Počistili smo lahko gredice, pograbili listje, uredili trato in preverili stanje sadnega drevja ter grmičevja. Prav tako so bili zadnji marčevski dnevi kot nalašč še za zadnje prekopavanje zemlje, za kar tudi zdaj še ni prepozno. Še zmeraj lahko pripravljamo gredice, a s setvijo in sajenjem še nekoliko počakajmo, tako s krompirjem kot tudi s toploljubnimi vrtninami. Zdaj je idealen čas tudi za tiste, ki si boste vrtove letos omislili na novo, pa tudi za tiste, ki se boste odločili za visoke grede.
Komu prija hladna zemlja
Začetek aprila je idealen za setev sadik, ki jih bomo kasneje presadili na prosto, medtem ko je pri setvi na prosto treba biti še precej previden. V začetku aprila na vrtu sejemo in sadimo zgolj tisto zelenjavo, ki ji prijata hlad in kratek dan. To sta grah in bob, prav tako se bodo med čebulnicami v hladni zemlji dobro počutili spomladanski česen, šalotka in nekatere sorte čebule. V teh dneh je tudi primeren čas za zgodnje setve navadne špinače in rdeče redkvice, v začetku druge polovice aprila pa lahko sejemo tudi rukolo.
Katere sadike sadimo na prosto
Preden se odločite vzgojene sadike saditi na vrt, preverite, da temperatura zraka čez noč ne bo padla pod pet stopinj Celzija. Spomladanski hlad bodo dobro prenesle zgodnje sorte zelja, pa tudi nadzemna kolerabica. Kljub temu da jim prija nekoliko hladnejša prst, jih ob večerih še vseeno pokrivamo s kopreno. Na prosto sadimo tudi solatne sadike, ki smo jih sejali v februarju in marcu, da si zagotovimo čim hitrejšo bero. Prav tako lahko na prosto sejemo še zimske sorte solate, kot so posavka, vegorka, majska kraljica, gentilina, braziljanka in ameriška rjavka. V drugi polovici, ko se bodo tla čez noč ogrela nad 10 stopinj Celzija, pa tudi ljubljansko ledenko in tržaški radič solatnik. Za hitrejšo in odpornejšo rast jih za dober teden še pokrijte z vrtno kopreno.
