Osebni trener

Na svoje storitve da garancijo! A pozor: Slovenčev način dela ni za vsakogar

J.P.
25. 1. 2018, 06.56
Deli članek:

Bil je športnik, zdaj je osebni trener. Če ne bi bilo »zdravstvene situacije«, kot temu pravi sam, bi skoraj gotovo profesionalno tekal od enega koša do drugega.

Osebni arhiv
Osebni trener Blaž Jurečič pred motivacijo postavlja disciplino.

Vsak, ki se je vsaj malo poglobil v svet telesne vadbe, je zanje gotovo že slišal. Zaupajo jim slavni, zaupajo jim vsakdanji ljudje. Njihove smernice so svete vsem, ki si želijo zajamčenih rezultatov. Osebno trenerstvo v teh časih vseprisotne kulture telesne vadbe in kulta telesa marsikdaj pomeni razliko med uspehom in neuspehom.

Minusi? Kakšni minusi?

Osebni arhiv
"Aktivni coaching je ena izmed stvari, ki jo uporabljam pri delu. Da z osebno pogovor naredim v aktivnem stanju – sprehod."

Blaž Jurečič svoje poslanstvo opravlja štiri leta. Če ga primerjamo s svetilnikom, ki se vzpenja nad razburkanim morjem in če slednje predstavlja vse možne poti, ki jih lahko posameznik ubere, ko se odloči, da se bo »spravil v red«, ni mogoče iti mimo številnih čeri, ki prežijo na nič hudega sluteče. »Ni vse tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled,« pove 30-letnik. »Danes lahko dostopamo do tolikšne količine informacij, kot je v nam poznani zgodovini človeštva še ni bilo. Vsakodnevno se na različni straneh in blogih objavljajo nove raziskave, zapisi, video vsebine, podcasti, elektronske knjige in tako naprej. Ob vsem tem se nam postavljajo vprašanja, katere informacije nas bodo v najkrajšem času pripeljale do rezultatov. Vsi nimamo na voljo toliko časa, da bi lahko vsakodnevno brskali po spletu in iskali tiste odgovore, ki bi nam to omogočili. Že samo na temo hrane in prehranjevanja obstaja ogromno različnih mnenj in pristopov,« namigne na prednosti, ki jih predstavlja osebni trener. O minusih je veliko bolj jedrnat: »Minusi? Da si ne izberete pravega trenerja.«

Morda je edini, morda ne, je pa gotovo eden redkih osebnih trenerjev, ki na svoje storitve daje garancijo. Zakaj? »Preprosto. Ljudje zelo neradi izgubljamo denar, če ne vemo, kaj kupujemo. Bi kupili avto z enoletno garancijo? Po vsej verjetnosti ne. Preden začnem delati s stranko, se točno pogovoriva, pod kakšnimi pogoji bova sodelovala, kakšna so pričakovanja in tako dalje. Ne obljubljam čudežev v dveh do treh mesecih, saj gre pri mojem delu za spremembo življenjskega sloga, ki nima časovne omejitve,« pojasni Jurečič.

Spremembe. Ljudje si želijo celostnih, je prepričan. In ne samo plati, ki jo kažejo navzven – na tnalu se znajde tudi notranjščina. »Pri meni se ne govori samo o treningu in prehrani. Dotikamo se tem, kot so dihanje, meditacije, tehnike za produktivnost, izboljšanje komunikacije, samopodoba,« pove in pristavi: »Z leti sem zgradil socialno mrežo ljudi, ki so zelo dobri na svojih področjih. In v kolikor na določena vprašanja ne znam odgovoriti, se obrnem na njih.« Ali pa svoje stranke enostavno napoti k njim.

Fizika drži

Malo višje je dejal, da čudežev ne obljublja. »Nekaterih fizikalnih zakonov se ne da spremeniti. Ne trdim, da se v dveh do treh mesecih ne da ogromno narediti. Mediji dajejo podobo idealnega telesa, telesne preobrazbe v takem obdobju. Nihče pa ne pokaže, kaj se s to osebo zgodi po treh mesecih preobrazbe.« Čez noč ne gre, a si tega želi večina. »Sprememba ene stvari vzame časovno 21 do 66 dni, da postane navada,« pove. Zato je bolj smiselno stvari spreminjati počasi in konstantno. Če se le da, pusti stranki, da sama predlaga spremembo, ki bi jo lahko vpeljala v svoj življenjski slog. »Lahko je že več vode, omejitev sladkih pijač, sprememba zajtrka, …« V glavo šine kar samo od sebe: motivacija! Motili bi se. Jurečič pojasni: »Motivacija je trenutno stanje navdušenja. Pomislite na vrhunske športnike v različnih panogah. Trenirajo le takrat, ko so motivirani? Ne.« Mantra se tako glasi: »Z disciplino krepimo motivacijo. In motivacije imamo le toliko, kot imamo kondicije.«

Je že res, da »brez dela ni jela«. A delo je lahko bob ob steno, če si z jelom delamo medvedjo uslugo. Zato Jurečič pravi: »Obstajajo osnovna pravila, jesti čim bolj lokalno in sezonsko, nepredelano hrano – zelenjavo, sadje, jajca, zelenjava, meso, ribe, različne vire ogljikovih hidratov in tako dalje. Danes je vse preveč ekspertov in medijev, ki delijo hrano na dobro in slabo. Vse je odvisno od posameznika, njegovih genov, kje živi, letnega časa, … Mogoče se sliši čudno: vsak posameznik instinktivno ve, kaj mu odgovarja. Bolj kot katerikoli prehranski strokovnjak ali medij.«

KAKO ZAČETI

»Vse se začne v glavi. Najprej se mi zdi pomembno, da človek najde svoj velik ZAKAJ to sploh želi.. Vedno obstaja nek večji razlog, zakaj si želimo shujšati, bolj zdravo prehranjevati. Ko najde svoj velik zakaj, lažje vztraja na svoji poti.«

'Instinkt' pa bi veljajo poslušati tudi pri vadbi sami. 'Ubijanje', se temu pravi, torej pretiravanju pri vadbi; ena od prej omenjenih čeri, če ostanemo pri izbrani analogiji. »Veliko jih trening vidi kot brezglavo 'ubijanje'. Če so na koncu čisto brez sape in čutijo posledice še naslednjih nekaj dni, to povezujejo z dobrim treningom in mislijo, da so naredili nekaj zase. Različne oblike vadbe sproščajo hormone, ki nam dajo občutek zadovoljstva in sreče. Lahko smo še tako utrujeni, pa bomo iskali tisti občutek po vadbi. Ko je nekdo v stiku s samim sabo, zna to bistveno bolje regulirati. Prepoznal bo, kje je tista meja, ko je smiselno zmanjšati trening. To ne pomeni ležati doma na kavču. Narediti trening, ki je manj zahteven, kot smo ga planirali, a nam še vseeno daje občutek zadovoljstva. Temu botruje tudi način dela oziroma življenjski slog. Večino časa preživimo v sedečem položaji in takrat, ko imamo čas, hočemo največ narediti za sebe. Tukaj se potem še pojavi težava, ki je velikokrat prisotna: velik poudarek na treningu in premajhen na prehranjevanju. In potem se začnejo težave – slabše počutje, prenajedanje. Tukaj igra trener pomembno vlogo. To prepoznati in temu primerno prilagoditi in ukrepati.« S tem gre z roko v roki počitek. »Trening, predvsem naporni treningi so stres za telo. Glavna razlika med vrhunskim in rekreativnim športnikom je predvsem možnost regeneracije. Ko greste vi z jutranjega treninga v službo, si športnik lahko privošči počitek, masažo, hranjenje. Dosti rekreativcev to pozablja. Še vedno velja prepričanje »več treninga, boljši bo rezultat«. Trening in vse okoli njega je potrebno prilagodi vaši trenutni situaciji. Bolj kot ste pod stresom in vam telo to sporoča – utrujenost, bolečine v sklepih, … bolj je smiselno zmanjšati količino oziroma intenziteto treninga in več časa nameniti počitku, raztezanju, savni, dihanju, masaži.«

Proces, proces, proces

Kako pa vcepiti dobro samopodobo in se ne osredotočati zgolj na pomanjkljivosti? Kot pove Jurečič, pri tem veliko vlogo igra trener, ki mora biti dober psiholog. Kar pomeni tudi, da zna poudariti dobre plati. A ključno je, da oseba zaupa procesu in v njem uživa. Pozor, potrebno je poudariti: proces. »Moj način dela ni za vsakega. Poudarjam stvari, ki niso instantne in mogoče tudi ne toliko marketinško zanimive. Vse, kar je povezano z zdravjem, je postalo tržna niša. Veliko je oglaševanja in zelo malo vsebine, ki v praksi dejansko deluje in spreminja ljudem kvaliteto življenja.«

Blaž Jurečič pa je bil sam sebi poskusni zajček. In tudi on ima osebnega trenerja.