Najin pogovor se je takoj začel sukati okrog seksa, kaj pa drugega. In izvedela sem marsikaj novega: zakaj je francosko poljubljanje dobro, kako lahko ženska neozdravljivo uniči moško erekcijo, pa da je masturbiranje pri ženskah zelo priporočljivo in da je virtualni seks huda grožnja resničnemu ... Seksologinja Vesna Jarc piše tri knjige hkrati, dve sama in eno v tandemu z moškim avtorjem, vse tri o spolnosti. Njena hiška je kot iz pravljice: majhna, lična, obkrožena s stotinami različnih rož, z dvema zunanjima prostoroma za oddih, polnima mehkih blazin, pregrinjal in zaves. Znotraj pa ima v vsakem prostoru majhno fontano, tako da povsod prijetno žubori voda. Ves čas je ob njej zelo star prijatelj, zvesti hrt.
Kaj je seks?
To je vprašanje, ki ga običajno postavim tudi svojim klientom. Kaj je zanje seks? Po moje je to povezovanje dveh ljudi, dar bližine. Deljenje užitka, krhkost razuma in čustvena intenziteta. Je združevanje moškega in ženskega principa, izmenjava moške in ženske tekočine, sproščen pogovor o seksu, podaljševanje odnosa, seksualne, to je osnovne ustvarjalne energije, brez katere ne bi bilo ne mene ne vas. A na tem področju je še toliko sramu in krivde, strahu, predvsem pa neznanja, da se ljudje o tem nočejo pogovarjati. Dosti žensk seksa s svojim moškim zato, da ne bi skakal čez plot, ali pač zato, da ostaneta poročena. Sicer pa mislim, da je seks nekaj zelo lepega.
O seksu se je treba pogovarjati kar naprej, ne samo na začetku zveze?
Jaz rečem takole: kaj je temelj seksualnega in vsakršnega odnosa? Tri stvari: pogovor, pogovor in pogovor. A večinoma ženske seksajo z moškimi, toda o tem se ne bi pogovarjale. K meni hodijo pari, pri katerih moški še ni videl svoje žene gole, pa sta poročena 30 let. Zvečer ugasneta luč, ona je vedno oblečena v pižamo. Pridejo tudi takšni pari, ki se še nikoli niso francosko poljubljali in jih učim tudi tega.
Ne morem verjeti.
Verjemite, kar nekaj jih je! Zakaj je francosko poljubljanje pomembno? V ustni votlini imamo endorfine, z izmenjavo sline krepimo drug drugemu imunski sistem, hkrati pa pet minut francoskega poljubljanja pri ženski odpre tako imenovano perzijsko pot, ki povezuje ustno votlino s klitorisom. Če moški žensko nekaj časa francosko poljublja, bo s tem dosegel, da se bo ženska vzburila. Takoj bo začutila prijetno ščemenje v klitorisu, ki bo začel utripati v pričakovanju. Torej si mora moški vzeti čas za francoske poljube, vsak dan vsaj pet minut. Pri poljubljanju svetujem, da partnerja poljubite na način, na katerega želite, da bi vas poljubil on. Tako se na lep način lahko oba naučita, kako pravilno poljubljati partnerja.
Pravite, da kritične besede v zvezi s poljubi ali seksom niso na mestu, boljše so spodbudne.
Vsekakor. Če bo ženska kritična do moškega, se bo ta zavlekel v svojo »votlino« in ga nekaj časa ne bo iz nje. Če bo ona potem »navalila« nanj, se bo še bolj umaknil. Vedno je treba spodbujati, ne kritizirati, če želite imeti dolg in dober odnos. Moški so najbolj ranljivi, kadar so v fazi erekcije. In če so takrat zavrnjeni, je ranjen njihov ego. Z erekcijo moški ženski kaže, da ga privlači, da jo ljubi. Njihov način vzburjenja je linearen, dovolj je samo misel ali pogled. Ženska pa se vzburi krožno: z lepimi besedami, sporočili, božanjem, oboževanjem si sčasoma zaželi tudi seksa. Če ni videna, sprejeta in slišana, ne more seksati. Moški vidi lepo žensko zadnjico ali dojke in je vzburjen, pripravljen na akcijo. Ženske pa potrebujemo povprečno 20 minut. In tu nastane nesporazum: moški se vzburi vizualno, ženska ne. Zato je bil ženskam všeč roman 50 odtenkov sive, ker je bilo veliko zapeljevanja, ker si je moški vzel čas za osvajanje, zapeljevanje in vzburjanje. Z ženskami se je treba ukvarjati!!!
Dr. Alojz Ihan je nekje zapisal, da mora moški božati in vzburjati žensko do skoraj tik pred orgazmom, potem šele nastopi on in skupaj prideta do vrhunca.
Se strinjam, ampak moški velikokrat ne vedo, kdaj je ženska tik pred orgazmom, če mu tega ne pove, če mu ne daje navodil. Oni ne vedo, kako naj počnejo, ali naj bodo nežni, grobi … naše erogene cone pa se spreminjajo vsak dan ali celo uro, odvisno od hormonov. Vsaka ženska je drugačna. Klitoris ima 8000 živčnih končičev, penis pa 4000, kar pove, da je treba ves čas raziskovati, kateri delček na klitorisu nas ženske vzburja. Vaginalni orgazem strokovno ne obstaja, samo klitoralni.
Ženska pa mora moškega voditi z besedami ali z vzdihi.
Ženska mora tudi sama poznati svoje telo, mora ga raziskati, se božati, ljubiti se s sabo. S samonegovanjem spozna sebe, svoje telo in šele potem lahko vodi moškega. Včasih ženska reče moškemu: »Saj ti veš, kaj mi prija,« ker sama v resnici ne ve, on pa tudi ne. Moški ne vedo. Nedoživljanje orgazma pri ženskah je v večini primerov posledica nepoznavanja lastnega telesa. Zato je masturbacija pomembna. Takšne ženske dobijo na terapiji za prvo nalogo navodilo, naj gredo doma pod prho, se namilijo in se poskusijo božati ter tako spoznavati svoje telo. Ženske se še vedno sramujejo svojega telesa.
Do kdaj pa lahko seksamo?
Do konca življenja. Ampak to je spet stvar našega načina razmišljanja. Čeprav – danes prihaja k meni veliko dvajsetletnikov, ki imajo slab libido. Včasih so s to težavo prihajali petdesetletniki. Med drugimi je za to kriv sintetični estrogen, ki prevladuje v našem okolju (plastika, geli za prhanje, vodice za britje itd.), tega telo prepozna kot pravega in znižuje raven testosterona. Zato so fantki poženščeni, vedno več je transseksualcev, v bistvu se dogaja kemična kastracija.
Po drugi strani pa je v sodobnem življenju vse preveč dražljajev: pornografski filmčki so že na telefonih …
Res je, temu rečem učinek prezgodnje igrače. Če prezgodaj dobiš igračo, te pozneje ne zanima več, psihično sicer še nisi zrel zanjo, pozneje pa ne dobiš več dražljaja. K nam prihaja tudi virtualni seks, pri katerem si nadeneš virtualna očala, tvoje telo se znajde v družbi treh zelo seksi mladenk … kako bo kateri koli živi, resnični ženski uspelo premagati tako močan dražljaj, kot so tri hudo seksi mladenke, s katerimi lahko počneš, kar želiš? Virtualno sicer, a moški mi pripovedujejo, da tako vzburjeni še niso bili v življenju, da se tako zaželene še niso počutili. Kako bomo ženske zadovoljile takšnega moškega, ki bo potreboval vedno močnejše dražljaje?
V knjigi ameriškega seksologa sem brala, da bi pari morali pred poroko ali življenjem v dvoje podpisati pogodbo o seksu. Da bi se s tem izognili veliko prepirom. Zdelo se mi je grozno.
Jaz temu raje rečem seksualni dogovor. Par sklene kompromis, kolikokrat na teden bosta seksala, kako, kdaj itd. Tako vesta, kaj lahko pričakujeta. Če imamo dober dogovor, imamo več energije, smo strastnejši in ustvarjalnejši. Pomembno je, da vsebuje seksualne potrebe in želje obeh. Najpomembnejši element tega dogovora je tudi več pogovarjanja, ne manj, in to orodje pomaga premostiti zadrego in se lahko nenehno dopolnjuje. Na primer, dogovor lahko vsebuje tudi masažo, na lihe dneve on masira njo, na sode nasprotno. In ni nujno, da se masaža konča s seksom, lahko je samo sproščanje, spoznavanje, božanje, povezovanje, dotikanje in nato pogovarjanje. Par si mora vzeti čas samo zase, ko sta samo moški in ženska, nič drugega. Seksualni dogovor določa, kolikokrat na teden sta skupaj v tem erotičnem prostoru, brez otrok, v »seksovniku«, rečem jaz. Tam se igramo in sproščamo.
Kako združiti dolgoletno partnerstvo in preprečiti, da bi se drug drugega naveličali, da zveza ne bi postala rutina?
Vsi se rodimo z dvema potrebama: na eni strani po pripadnosti, rutini, varnosti, predvidljivosti – temu rečemo ljubezen, po drugi pa po raziskovanju, hoji po robu, pustolovščinah, tej potrebi rečemo poželenje. Pari, ki znajo uskladiti ti dve potrebi, ohranijo dolgoročno poželenje in uspešno ostajajo skupaj. Nekateri gredo preveč v prvo potrebo: postaneta najboljša prijatelja in ni več seksualnosti, če pa se preveč predajata drugi potrebi, poželenju, morda »varata« drug drugega. Tudi tukaj pomaga seksualni dogovor. Če so stvari napisane, se lažje pogovarjaš.
Mora ženska osvajati moškega ali nasprotno, v postelji in sicer?
Seveda ženska lahko zapeljuje, vendar mora ohraniti skrivnostnost, biti mora zanimiva, moškemu naj da vedeti, da se mora ves čas truditi. Ne sme se čisto predati. Ženske, ki se zaljubijo, se čisto predajo in moškim se ni treba več truditi zanje, a to ni prav. Ženska ne sme biti preveč ustrežljiva, samoumevna. Moški mora biti lovec, to ga vznemirja, nevarnost, sicer ni dovolj dražljaja. Tudi v službi se ves čas trudimo, da napredujemo in rastemo, zakaj se je pa pri partnerskem odnosu tako težko truditi? Slovenci težko dajemo poklone. Tudi moški potrebujejo veliko poklonov, takrat se jim poveča izločanje testosterona in se počutijo bolj moškega, ker so spoštovani. Zato jih moramo hvaliti. Svetujem: pet poklonov na dan! Recite mu, da ga obožujete, da zaradi njega želite biti boljši človek, da ste veseli, da je prišel domov, tudi če zamudi, tak moški se bo vedno vračal domov. Če pa ga samo kritizirate, bo začel hoditi na pivo. In se oddaljevati. Nekoč bo skočil čez plot. Ženske pa potrebujemo občudovanje, kako smo lepe, seksi, privlačne. Kako si nas želijo. Takrat se v ženski sproži izločanje oksitocina. To je vse povezano. Ne pa: »Poglej, kakšno erekcijo imam!« Zato svojim parom obvezno dajem domačo nalogo, da si morajo vsak dan dati vsaj pet poklonov. Na začetku je težko, a potem se navadijo. In potem dobijo to, kar »hranijo« – poklone ali kritiko. Tako se partner spreminja, ker to spreminja možgane, odnose, ljudi.
Kako vplivata na seks menopavza in andropavza? Je to področje že dovolj raziskano?
To je zelo zanimivo vprašanje. Moškim se v andropavzi zniža raven testosterona in poviša raven estrogena in oksitocina – in moški možgani postanejo bolj podobni ženskim. Moški po 50. letu se raje crkljajo, objemajo, držijo za roke – morda jih imajo prav zato rade mlajše ženske. Ženske pa imamo dovolj vsega, nočemo več kuhati in prati, hočemo skrbeti zase, hodimo na tečaje, v duhovne šole in moškim ni jasno, kaj se nenadoma dogaja z nami. To je zaradi zniževanja oksitocina. Ženske z zdravim odnosom do seksa se včasih sprostijo šele v menopavzi, znebijo se nezavednega strahu pred zanositvijo, in zares začnejo uživati. Druge pa menopavzo izkoristijo za izgovor, da jim ni treba več seksati.
Ali potem ženske potrebujemo moške in nasprotno?
Seveda se potrebujemo, ker smo družbena bitja. Saj ni treba, da ždimo skupaj ves čas, nekateri živijo ločeno in imajo prav dober odnos. Poudarek je na kakovosti in ne na dolžini skupaj preživetega časa. Nekateri s slabo samopodobo pa ves čas potrebujejo ob sebi drugega, tudi če ob tem trpijo. Nekatere je strah biti sam. Ljudje smo pač različni.
