Ampak to pot ni šlo za preprosto kroglo, ki oddaja radijske signale, da bi z njimi jezili ameriške tekmece. Štiri metre visoka kapsula oblike valja s premerom osnovne ploskve dva metra je v sebi skrivala prvo živo bitje, psičko Lajko, ki je z življenjem plačala človeško radovednost. Rusi so hoteli izvedeti, ali živi organizem lahko preživi v breztežnostnem prostoru, niso pa še bili v fazi, da bi preizkusili tudi vrnitev »dol«.
Merilne naprave na Sputniku 2 so zaznale zunanje pasove z električnimi nabitimi delci, tako imenovane Van Allenove sevalne pasove.
Lajka je zato postala prvo živo bitje, ki je bilo v orbiti, in tako kot kasneje še nekaj živih bitij je tam tudi žalostno poginila. Kapsula je bila opremljena z merilnimi napravami, ki so beležile njeno obnašanje, pa tudi temperaturo in radioaktivno sevanje, ni pa imela modula za vrnitev na Zemljo. Rusi so pričakovali, da bo psička v breztežnostnem prostoru preživela od šest do deset dni, tako so ves čas tudi obveščali svet, šele kasneje pa so na plan prišli podatki, da je verjetno zaradi okvarjenega sistema za vzdrževanje temperature in stresa poginila že po nekaj urah. Ko se je satelit utiril v načrtovano orbito (212 x 1660 kilometrov), je vrh po načrtih odpadel od kapsule, ne pa tudi nekateri drugi deli. Zaradi tega in zato, ker so nekoliko kasneje odpadli deli toplotne izolacije, se je temperatura v notranjosti povzpela nad 40 stopinj Celzija, zaradi česar naj bi psička prehitro poginila. Sicer pa je Sputnik Zemljo obkrožal 158 dni, potem pa je zgorel ob ponovnem vstopu v atmosfero.
