Podobe jeseni

Nasmeh za vse in še pesem

Martin Luzar/Dolenjski list
21. 10. 2016, 07.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Z jesenjo se buče pojavijo v Pavlovi vasi pri hiši številka 15 a, v kateri stanujeta Marija in Milan Bračun. Ostajajo tam, da mine čas, ki jim ga je namenila usoda.

M. L.
Milan in Marija Bračun in pajacki na vrtu pred domačo hišo, ki že nekaj jeseni zapored pričarajo lepote tega letnega časa.

Poleg buč, ki so glavna sestavina, uporabita še marsikaj, kar zraste v naravi.

Tako je zdaj že nekaj jeseni. »Letos je zraslo nekaj buč v obliki sonca,« je pred dnevi dejala Marija na njunem domačem vrtu in že pokazala med razpostavljene like, s katerimi z veliko domišljije, natančnosti in očitno tudi vztrajnosti v jesenskem času pripravi svojevrstno razstavo na prostem, pri čemer poleg buč, ki so glavna sestavina, uporabi še marsikaj, kar zraste v naravi, in za trdnost in posebne učinke doda posamezne predmete iz bogate zakladnice izumov človeštva.

»To so trije čudni možici. Nasmejani pajaci, ki uresničujejo želje,« je Marija razkrila njihovo skrivnost.

Pajaci, polži, ježki ...

Korak naprej in že je človek v družbi polžev. Dejstvo je, da so bile to najprej jedilne buče, ki jim zdaj par »oči« iz želoda daje novo življenje. Podobno je bilo letos rojstvo ježev, ki jih je tudi kar nekaj na Bračunovem vrtu.

Človek bi se skoraj vprašal, na kaj namigujejo dame s klobučki na robu tega »razstavišča«. Vse kaže, da čakajo na kakšen šopek, a možakarju v nagubanem plašču očitno rojijo po buči druge bučnate misli.

M. L.
Drugačno življenje buč na vrtu Marije in Milana Bračuna v Pavlovi vasi

Vsi liki z nasmeškom

Ali vam ogled mine s pesmijo ali brez, je odvisno od trenutka, ko stojite pred otroškim pevskim zborom. Podobno velja za gosjo jato, ki je bila ob našem obisku tako zelo gosja, samo gagala še ni. V rožnem vrtu so vse bučke nasmejane. »Namenjajo nasmeh vsem, tudi bralcem,« se je nasmehnila Marija.

Zgodnje priprave

Do smeha je tudi obiskovalcu, ki ima rad plazilce. »Krokodili tukaj niso avtohtoni,« je Milan pokazal na klobčič dobrohotnih plazilcev, »ta tukaj je zašel.«

Marija stvari za postavitev zbira, šiva, spleta, skratka, pripravlja, tudi z moževo pomočjo, že med letom, veliko prej, predem dorastejo buče. Vse to dela z eno mislijo, ki je tudi Milanova, in je o njej povedala: »To ni za noč čarovnic. To je pozdrav jeseni, ki nam je to dala.«