Nišne napravice

Gvido moj dragi, daj note

Marjan Kodelja
31. 7. 2016, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Glasbeniku, ki resno igra kak inštrument, se naberejo pole z notnimi zapisi skladb. Cele gore papirja, po dolgem času zmečkanega in poškodovanega, med katerimi je, če nič drugega, težko najti iskano.

Na spletu se je pojavil krajši videoposnetek, kako glasbenik lista po napravi in kako vnaša popravke.

Japonci so se domislili, kako jim pomagati. Bralnik ima dva zaslona s tehnologijo elektronskega črnila. To praktično pomeni, da zaslon ne porabi veliko energije in je dobro berljiv tudi v močni svetlobi.

2 velika ( 34-centimetrska,13,3-palčna) zaslona omogočata dovolj površine za prikaz notnega zapisa. Tehnologija elektronskega črnila namreč ne omogoča hitrega osveževanja kot druge tehnologije zaslonov, kar zna biti problem med »listanjem«.

Vse partiture na spominski kartici

Naprava ima osem gigabajtov pomnilnika in tudi režo za pomnilniške kartice, tehta pa 650 gramov. To je na primer polovica teže dobrega ultratankega prenosnika. Ima vmesnik micro USB, prek katerega polni baterijo, zaslon pa je združljiv s tehnologijo peresa Wacom. Z njim lahko glasbenik neposredno prek zaslona na notni zapis vnaša opombe ali popravke. Listanje med stranmi je narejeno prek na dotik občutljive površine na desnem spodnjem robu ob zaslonu.

Iščejo interes med poklicnimi glasbeniki

Menda naj bi bila cena različice z enim samim zaslonom 800 dolarjev, kajpada brez davka, kar pomeni, da bi bila cena podvojenega zaslona močno zasoljena. Upajmo, da ne govorimo o dvakratniku, kajti potem bo za glasbenika bolje, da si kupi dober ultratanek prenosni računalnik in naloži ustrezni program.

Po drugi strani pa je ideja zanimiva, saj bo glasbenik lahko na internetu našel notne zapise in jih preprosto prenesel v Gvida oziroma uredil na pomnilniških karticah. Zaradi reže zanje bo mogoče prav vse imeti v elektronski obliki in jih po potrebi tudi razmeroma preprosto in hitro najti.