Novice Svet24

Komunikacija je zelo širok pojem in zavzema tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. K slednji ob vokalizaciji (uporabi glasu) sodi predvsem govorica telesa. V šolah kar precej časa namenimo pridobivanju znanja in izkušenj ob različnih predstavitvah snovi, sestavljanju zgodb, različnim pravilom govorjenja, pisanja in izražanja, vseeno pa je vlogi govorice telesa namenjeno zelo malo pozornosti.

profimedia

Čim prej

Zagotovo je tudi (oziroma predvsem) naloga staršev, da otroke primerno pripravijo na življenje v naši družbi. To pa med drugim pomeni tudi spoznavanje s temeljnimi vidiki govorice telesa.

Ampak kako se tega lotiti? Kaj jih učiti? Kako pristopiti k temu, da bo vse skupaj imelo nekakšen rep in glavo?

Tovrstnega učenja se je predvsem priporočljivo lotiti čim prej, kolikor hitro je to mogoče. Zlasti zato, da lahko otroci dovolj zgodaj ponotranjijo to razumevanje in s temi znanji potem tudi odraščajo. Čim prej pomeni takoj, ko otrok pričenja razumeti naša navodila, to je običajno med 24. in 30. mesecem starosti.

Pomembno je, da otroku pomagamo izgraditi okvire razumevanja tako, da jih potem lahko tudi samostojno uporablja pri svojem razvoju in izgradnji notranjih povezav razumevanja sveta. V nadaljevanju bom zato izpostavil nekaj vidikov, na katere je prav, da otroke glede govorice telesa še posebej opozarjamo.

Vse šteje

Pri neverbalni komunikaciji ni izjem. Vse šteje. Tudi če česa ne razumemo, se bomo tega s pomočjo družine, skrbnikov, prijateljev in drugih sčasoma naučili. Sporočila govorice telesa so večinoma veliko bolj iskrena in jasna kot besede, predvsem pa sporočajo, še preden so besede sploh izrečene. Ljudje lahko opazijo, kaj razmišljamo, še preden o tem tudi spregovorimo.

Izražanje čustev

Govorica telesa izraža čustva in prav s to svetu pokažemo, kako se počutimo. Veselje opazimo, ko vidimo nasmeh, poskakovanje in iztegovanje rok ali mahanje z rokami. Žalost zaznamo, ko vidimo solze, povešen pogled, zgrbljenost, zapiranje telesa vase, dlani na obrazu ter povešeno glavo.

Profimedia

Izražanje lahko nadzorujemo

Naši možgani nadzorujejo gibanje in obnašanje mišic. Torej tudi naše izraze na obrazu in geste z rokami. Imamo torej nadzor nad svojim telesom in s tem tudi nad sporočili, ki jih oddajamo s telesom. Tega se moramo zavedati popolnoma enako, kot se zavedamo tega, kaj bomo povedali.

Moč govorice telesa

Enako, kot lahko prizadenemo nekoga z besedami, ga lahko prizadenemo z govorico telesa. Pomislimo samo na dvignjen sredinec ali pa na izrazno moč hrbta, ki nam ga nekdo obrne in odkoraka stran od nas. Sporočilo je enako ali še močnejše, kot pa da bi nam naravnost v obraz povedal, da nas ne mara in noče biti več v naši družbi.

Boljši stiki s prijatelji

S prijatelji in na splošno z ljudmi okoli sebe se veliko bolje razumemo, če znamo prebrati njihovo govorico telesa in tako bolje razumeti, ali so veseli, žalostni, jezni, vzhičeni in podobno. Tudi oni se bodo počutili bolje, saj bodo vedeli, da nekdo razume, kako se oni počutijo. Prav tako lahko govorico telesa izrabimo za to, da drugim sporočimo, da jih imamo radi in da nam je mar zanje, ne da bi nam bilo treba to povedati z besedami. Ko na primer očeta med sprehodom primemo za roko ali objamemo mamo, nam ni treba še posebej razlagati, da ju imamo radi.

Izražanje namer

Kadarkoli si nečesa želimo, nekaj nameravamo storiti ali kaj iščemo, to izražamo tudi s svojim telesom. Če želimo oditi iz prostora, se naša stopala običajno obrnejo proti vratom, če ne zdržimo več na obisku, se bodo naše dlani vedno večkrat znašle na naših kolenih ali koncu naslona za roke, kot bi želele telesu pomagati pri vstajanju ...

Nadzor prostora

Nekateri ljudje so izjemno občutljivi na prostor okoli njih. Če se na primer usedemo preblizu, se bodo počutili neprijetno. Prav tako se bodo počutili neprijetno, če bomo sedeli preblizu in na primer jedli čips. Ves čas jih bo skrbelo, da se jih ne dotaknemo z mastnimi rokami, kljub temu, da zelo pazimo. Ljudje namreč dogajanje v prostoru blizu sebe ves čas zelo pozorno spremljamo. Prav tako je pomembno, da smo pozorni, če se sami zraven koga ne počutimo prijetno. To je najbolje čim prej sporočiti svojim staršem ali skrbnikom zato, da bo otrok lahko bolje razumel, kaj se v bistvu dogaja.

V splošnem velja, da so nekateri otroci bolj senzibilni na govorico telesa, drugi manj. Enako, kot smo pozneje kot odrasli. Zagotovo pa je naloga staršev oziroma skrbnikov ta, da otroke načrtno vpeljemo v to razumevanje in jim pomagamo, da se bodo pozneje lažje in bolje orientirali v družbi. Lepota načrtnega učenja govorice telesa je namreč med drugim ta, da šteje predvsem vztrajno usmerjanje pozornosti, in ne toliko obseg znanj, ki naj bi jih človek osvojil.

Srečno!