Resnih znanstvenih razprav o izkušnji dobe, ki jo je zaznamoval Josip Broz Tito, ter njegovi zapuščini, praktično ni, je dejal novinar in soavtor knjige o karizmatičnem voditelju Slavoljub Kačarević.
»Kadar se omeni Tita, vedno prevlada strast. Le redko pride do resne razprave,« je dejal.
Danes ljudi zanimajo lahkotne teme, je dejal Ilija Kajtez, profesor sociologije in filozofije na beograjski Univerzi Nikole Tesle, in dodal, da je najboljši način za prikrivanje dejstev ukvarjanje z nepomembnimi vprašanji.
Za Kačarevića sta takšni pomembni vprašanji dve: Titova povezava z britanskim dvorom in s prostozidarji. Meni namreč, da bi mlajše generacije, če bi poznale odgovore, lažje razumele določene vidike tistega časa. In da bi lahko naredile konec kultu Titove osebnosti, saj da se mu danes pripisujejo domala nadnaravne sposobnosti.
Kajtez nima upanja, da bi kdaj vedeli celotno resnico o Titu – večina njegovih najpomembnejših skrivnosti bo ostala zaklenjena v 'zakladnici skrivnosti', ki je nastala okoli njegovega imena in dela.
Na seznamu tudi on
Med 17 imeni, objavljenimi na popisu prostozidarjev v Komunistični partiji Jugoslaviji, je tudi Titovo. Nekateri ugibajo, da ga je v prostozidarski red leta 1944 v Neaplju uvedel kar Winston Churchill in ga nemudoma povzdignil na 33. stopnjo starega škotskega reda. Takrat naj bi se začel Titov 'naskok' na svetovno politiko. Govori se tudi, da naj bi Churchill Tita med obiskom v Londonu leta 1953 odpeljal na krajši izlet in ga takrat uvedel v namere bratstva, ki je leta 1717 v Londonu začelo svoj osvajalski pohod.
