Zanimivosti

Ne boste verjeli, koliko jih je imel Tito

Branko Šömen
20. 12. 2015, 21.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Josip Broz Tito (7. 5. 1892–4. 5. 1980), jugoslovanski maršal in politik slovensko-hrvaškega rodu, je bil dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ. Rodil se je v številni družini Franje Broza in Marije, rojene Javeršek, ki je bila doma iz Podsrede.

Arhiv Svet24
O njegovem življenju najbrž ne bomo nikoli izvedeli prave, popolne resnice.

Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, v Sisku se je izučil za strojnega ključavničarja, v Zagrebu se je zaposlil kot kovinski delavec. Med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah v Sloveniji (v Kamniku), Nemčiji, Avstriji in na Češkem. Med prvo svetovno vojno je bil najprej na srbski fronti, nato so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil ranjen in zajet. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1920. Josip Broz Tito ima dve biografiji. Javno in tajno. Po drugi verziji naj bi bil Josua Ambroz Tito, rojen na Dunaju 7. maja 1891. Njegov oče naj bi bil Samuel Mayer, mati že omenjena Marija Javeršek. Tito naj bi bil nezakonski sin. Naučil se je odlično nemško, bil je spreten v sabljanju, dobro je igral klavir, rad se je mondeno oblačil. Imel je uspešne politične ambicije in bil predvsem šarmantni osvajalec ženskih src.

Wikipedia
Tito kot politični zapornik

Šele z deseto ljubico se je poročil

Slovenski književnik Vladimir Gajšek (1936) je objavil popis žensk, s katerimi se je družil Josip Broz Tito: naštel jih je 17, s štirimi od njih se je Tito celo poročil. Prva, ki jo je zapeljal, o čemer so objavljeni dokumenti, je bila češka dijakinja Maruška Novakova. Obljubil ji je zakon, na dan poroke pa je pobegnil na Dunaj k drugi ljubici. To je bila Dunajčanka Liza Spuner, bogata veletrgovka. Rodila mu je sina Hansa, ki je med drugo svetovno vojno leta 1942 padel na Kozari. Tereza Štacner je leta 1915 rodila v Zagrebu dvojčka, Paulla in Gabrijelo. Rusinja Ljusa Sedlovska mu je leta 1915 rodila sina Kirila, ki je pozneje postal veterinar, ona pa je umrla zaradi sepse pri porodu. Ira Gligorieva mu je prav tako leta 1915 rodila sina Serjožo. Ta je pozneje postal politični delavec v Brjamsku, v današnji Rusiji. Darja Andirelova mu je 1916 rodila sina Josipa, ki je padel kot pilot Rdeče armade nad Berlinom 1945. Spal je tudi z dvojčicama Nino in Svetlano Bažan in obe sta zanosili. Eden od otrok, Vladimir, je postal zdravnik v Leningradu. Zuhra Badahur je leta 1918 rodila sina Kadija, ki je postal inženir petrokemije v Bakuju.

Pelagijo je zamenjala Lucija, Titova druga žena

Leta 1917 se je znašel v Omsku, kjer je spoznal svojo bodočo ženo Pelagijo Belorusovo. Bil je stražar na bližnji postaji transibirske železnice. Pred belo gardo se je umaknil v stepo, kjer je živel med kirgiškimi plemeni. Odlično se je naučil jahati. V Omsku se je leta 1918 poročil v pravoslavni cerkvi s štirinajstletno Pelagijo. Po sedmih letih se je vrnil iz Sibirije prek Nemčije in Avstrije v Maribor, od tam pa v Kumrovec. Zaposlil se je, vstopil v komunistično partijo in ustvaril dom. Svojo ženo je klical Polka. Rodila mu je štiri otroke, preživel je le četrti, Žarko, ki se je rodil 2. februarja 1924. Po »bombnem procesu«, ko je bil Tito obsojen na pet let zapora, se je Pelagija vrnila v Sovjetsko zvezo. Sina je dala v dom, njo pa so službeno poslali v Kazahstan, kjer je bila učiteljica partijske zgodovine. Ko je leta 1935 potoval na Dunaj, je srečal slovensko študentko glasbe Vido Kogej. Iz tega intimnega druženja naj bi se rodil sin Dimitrij, ki je živel na Dunaju kot profesor glasbe. Ko je Tito prišel leta 1935 v Moskvo, je našel sina v zavetišču, ga vzel k sebi v hotel Lux, kjer so stanovali tuji politični funkcionarji. Kmalu se jima je pridružila Pelagija, vendar zakon ni več deloval. Ločila sta se. Leta 1938 so Pelagijo izključili iz partije in poslali za deset let v gulag. Iz taborišča se je vrnila kot srčna bolnica, leta 1967 je umrla na pragu svojega stanovanja v Moskvi.

Wikipedia
2 biografiji ima Josip Broz Tito. Javno in tajno.

Tito je leta 1935 spoznal Lucijo Bauer, triindvajsetletno nemško komunistko, ki je prav tako stanovala v hotelu Lux. Njeno pravo ime je bilo Johanna König. Tito je bil zadovoljen, da se je Lucija ukvarjala z njegovim sinom Žarkom, in leta 1936 se je z njo poročil. Ko je moral po partijski dolžnosti v Jugoslavijo, ji je v svoji odsotnosti pisaltopla ljubezenska pisma v nemščini in trdil, da je ljubezen njegovega življenja. Tudi Lucija je končala v gulagu. Ko je prišla iz taborišča,je zaprosila za jugoslovanski vizum, vendar jo je Tito zavrnil. Poslal pa ji je dva tisoč rubljev, s katerimi je lahko začela novo življenje. V bistvu se nikoli ni ločila od Tita, umrla pa je v visoki starosti. Po neki drugi verziji naj bi Lucijo kot nemško vohunko ustrelili leta 1936 v zloglasnem moskovskem zaporu. Tito je v hotelu spoznal tudi Elzo Gerlach, ki je delala z njim v Kominterni. Leta 1937 mu je rodila sina Viktorja, čigar usoda ni znana. Med bivanjem v Parizu se je zaljubil v mlado vdovo Jeanne Coittier. Leta 1938 naj bi mu rodila sina Olivera, ki je pozneje postal strokovnjak za atomsko fiziko. Med ilegalnim bivanjem v Istanbulu se je zapletel v ljubezenski odnos z Zuhro Reuf, lepo Turkinjo, trgovko s svilo. Baje sta se poročila, rodila mu je sina Izeta. Ko je mlada Turkinja spoznala prevaro, da je Tito že poročen in da ima več ilegalnih imen, ga je nagnala, po njenem mišljenju je bil Casanova. V življenju je Tito uporabljal okrog sedemdeset psevdonimov, število žensk, ki jih je osvojil in zapustil, ni znano.

Wikipedia
Tito v Beli hiši z Richardom Nixonom leta 1971

Herta Haas in njen sin Aleksander Mišo Broz

Bogata Judinja Herta Haas, rojena Mariborčanka, je Tita spoznala leta 1937 v Parizu, ko je kot kurirka prinašala v francosko prestolnico ponarejene potne liste za španske borce. Študirala je ekonomijo v Zagrebu, bila članica komunistične partije. Skupno življenje sta začela dve leti pozneje, ko sta se poročila pod lažnim imenom: ona je bila za javnost Marija Šarić, on je bil inženir Slavko Babić, med komunisti znan kot Walter. Idila je trajala do začetka druge svetovne vojne, ko je Tito maja 1941 odšel v Beograd. Par dni po njegovem odhodu je Herta rodila Aleksandra Miša Broza. V bolnišnico je prišel namesto Tita njegov prijatelj Vladimir Velebit in prinesel cvetje. Uslužbenci v bolnišnici so bili prepričani, da je Velebit novorojenčkov oče. Pri porodu je sodeloval zdravnik Šilović, ki je bil edini komunist med hrvaškimi prostozidarji. Prav pri njem, v njegovem stanovanju v središču Zagreba, se je zadrževal Tito, imel tajne sestanke,v posebno sobi v ordinaciji zdvojnim izhodom je sprejemal ilegalce, komunistične privržence. Šilović mu je povedal, da so mu »bratje« iz Nemčije sporočili, da bo Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Tito je posredoval novico v Moskvo, vendar mu Stalin ni verjel. Prostozidarji so imeli prav. Čez nekaj dni je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, čeprav sta državi pred tem podpisali pakt o nenapadanju. Prav tako so ga prostozidarji obvestili, da ga misli zagrebška policija aretirati, zato je čez noč izginil v Beograd. Tam ječetrtega junija 1941 izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj zoper okupatorje. Herta je imela o Titu lepo mnenje, zaprosil jo je, vendar ga je odklonila. Pred smrtjo je imela obsežen pogovor za televizijo in v njem je med drugim poudarila, da jeimel Tito rad družinsko življenje, vendar je dal prednost politiki. »Večere je po napornem dnevu preživljal v družinskem krogu. Mnogo je bral, vse ga je zanimalo. V zaporu v Sremski Mitrovici se je družil z Rodoljubom Čolakovićem in Mošo Pijadejem, od katerih se je mnogo naučil. Razen tega se je v celici učil angleščino. Bil je zelo varčen, nadzoroval je prihodke komunistične partije.« Zadnja leta svojega življenja je Herta preživela na Hvaru, umrla je leta 2010. S svojim drugim možem je imela dve hčerki. Njen sin Mišo Broz je postal diplomat, njena vnukinja Aleksandra pa je znana kulturna delavka.

Medvojna ljubezen počiva pod Titovim oknom

Tito je v Beogradu spoznal skoraj trideset let mlajšo Davorjanko Paunović, ki je pozneje med vojno dobila partizansko ime Zdenka. Postala je Titova kurirka in tajnica. Bila je edina ženska, za katero je Tito pred svojimi bojnimi tovariši priznal: »Brez nje ne morem.« Bila je lepa, vendar nepredvidljiva, rada se je prepirala, bila je histerična, tako da je mnogi, ki so zahajali v Titovo skrivališče v Foči, niso marali. Baje naj bi leta 1942 rodila in pustila otroka pri neki družini v bližnji partizanski vasi. O otrokovi usodi ni podatkov. Morda je bila histerična zaradi spoznanja, da ima tuberkulozo, in ker je slutila, da ne bo dolgo živela. Umrla je ob koncu vojne na Golniku (1946). Tito je zahteval, da jopokopljejo na dvorišču v Belem dvoru v Beogradu. Pokopana naj bi bila pod oknom Titove spalnice. Ob njenem grobu je dal postaviti klopco, kjer je pogosto posedal.

Vse Titove žene so bile nesrečne, Jovanka najbolj

Jovanka Broz je spoznala Tita na maršalatu, kjer je delala kot voditeljica postrežbe. Bila je znana partizanka Ličke čete, imela je čin majorja. Bila je neuka in prijatelji so ji pomagali, da se je naučila lepih manir in dostojnega vedenja. S Titom se je poročila leta 1952 in postala njegova zadnjazakonita soproga. Bila je dvaintrideset let mlajša od njega. Imela je visoke politične cilje. Leta 1974 so ji podtaknili, da je pripravljala državni udar z generalom Đokom Jovanićem. Tito je nasedel govoricam, ki mu jih je potrdil Stane Dolanc, ki mu je Tito neskončno zaupal. Takoj so jo osamili in postavili stražo pred zgradbo v Užički 15 v Beogradu. Skoraj vse do smrti je živela v »hišnem priporu«, bila je brez osebnih dokumentov in tudi pokojnine po Titu ni dobila.

Tito pa se je veselo družil s ženskami, ki so ga privlačile. Med njimi je bila tudi operna pevka iz Sarajeva, Gertruda Munitić. Po vojni si je izbral za letno rezidenco Brione, kjer ga je obiskalo več sto svetovnih politikov in tudi znani filmski zvezdniki. Med drugim je gostil Elizabeth Taylor in njenega moža Richarda Burtona (ta je upodobil Tita v filmu o Sutjeski), Sophio Loren in njenega moža Carla Pontija ter tudi Gino Lollobrigido.

O njem so izšle številne knjige, mnoga besedila so prinašala in še prinašajo podrobnosti iz njegovega življenja, pogosto nepreverjene, večkrat senzacionalne. O njegovem življenju najbrž ne bomo nikoli izvedeli prave, popolne resnice. Res je, da je na njegov pogreb prišlo 127 državnikov, po njem so poimenovali ulice in trge, na več celinah so mu postavili spomenike. Imel je mnogo želja, skoraj vse so se mu uresničile. Samo ena ne: želel si je nobelovo nagrado za mir, a je ni dobil. Ker je imel doma koncentracijsko taborišče Goli otok ... Danes ga del javnosti še vedno ceni, drugi mislijo, da si ne zasluži spoštovanja in zaslug.