Zanimivosti

Planet, ki ima odgovore na zemeljska vprašanja

R.T.
14. 4. 2015, 17.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Venera zaseda prav posebno mesto v Sončevi družini planetov, saj je najbolj negostoljuben planet v našem Osončju.

Arhiv Svet24

Njene površinske temperature znašajo okoli 460 stopinj Celzija – v takšnih okoliščinah bi se stopil celo svinec, človeka pa bi izžgalo v le nekaj sekundah. Njegove ostanke bi v kašo spremenila atmosfera, 92-krat gostejša od Zemljine.

V preteklosti se je moralo zgoditi nekaj, kar je sprožilo izhlapevanje, saj znanstveniki domnevajo, da je bila Venerina atmosfera nekoč iz vodne pare in ogljikovega dioksida.

Kot piko na i pa velja omeniti goste oblake žvepla, ki nepretrgoma prekrivajo planet. Poimenovanje po boginji ljubezni je tako izredno varljivo, saj opisane okoliščine bolj spominjajo na srednjeveško dojemanje pekla. Vseeno pa strokovnjake znova vleče tja (sonda je Venero prvič obiskala pred 50 leti). Prepričani so namreč, da ta negostoljubni svet, ironično, skriva ključne informacije v zvezi z obstojem naseljivih zunajosončnih planetov, ki krožijo okoli zvezd naše galaksije, ter o geološki evoluciji našega planeta. Posledično se je Venera znova znašla na seznamu planetov, ki bi jih veljalo obiskati. Kaj lahko se torej zgodi, da se Zemljina zlobna dvojčica znova znajde v središču pozornosti.

Kot sestri

»Venera in Zemlja sta, površinsko, najbolj podobna planeta v Osončju,« je dejal Colin Wilson z oxfordske univerze. »Sta skoraj enake velikosti, njuni orbiti pa se nahajata v relativno toplem naseljivem območju okoli Sonca. Vendar pa je en planet naseljiv, drugi pa niti približno ne. Zakaj?« Znanstveniki trenutno odgovorov nimajo. Zakaj je Venera, kot je, ostaja skrivnost, ta nevednost pa ima posledice pri lovu na naseljive zunajosončne planete v naši galaksiji. Ena od številnih različic odprave na Venero vključuje sondo, ki bi stala okoli 500 milijonov evrov in ki bi podobno kot radar krožila okoli planeta in ustvarjala slike. Na ta način bi lahko znanstveniki prodrli skozi goste oblake in podrobno začrtali Venerino površje. Pri tem pa upajo, da bi se dokopali do dokazov o ognjeniški dejavnosti na planetu. Če bi razumeli tamkajšnje delovanje ognjenikov, bi lahko razumeli tudi peklenske razmere, ki vladajo na Veneri. Tako naj bi žveplene oblake, ki ne izginevajo, napajali ognjeniki, domnevajo znanstveniki. Tu pa je še pomanjkanje vode. Glede na visoke temperature vsesplošna suša ni presenetljiva, vendar pa celo višji predeli Venerine atmosfere, ki so relativno hladni, nimajo vodne pare. V preteklosti se je torej moralo zgoditi nekaj, kar je sprožilo izhlapevanje, saj znanstveniki domnevajo, da je bila Venerina atmosfera nekoč iz vodne pare in ogljikovega dioksida. Zaradi bližine Sonca je morda voda kaj hitro umanjkala, zaradi česar je ostal le ogljikov dioksid in posledično vročina. Razlike med Zemljo in Venero se morda zdijo minimalne, a to verjetno pomeni, pravijo znanstveniki, da bi morali spremeniti naše predstave o naseljivih območjih okoli zvezde.