Novice Svet24

O tem problemu so na začetku leta spregovorili na srečanju gospodarske in politične elite v švicarskem Davosu. Njihova diagnoza je sicer pravilna, češ da razvoj na področju strojnega učenja predstavlja resno grožnjo ekonomski politiki polne zaposlenosti, a na dejstvo strukturne brezposelnosti nimajo odgovora. Ponuditi so znali le starajočo se floskulo: rešitev je v izobraževanju.

Twitter, Wikipedia, Reuters

Je prihodnost trga delovne sile še vedno v izobraževanju?

Edini razlog, zakaj je človeško delo do zdaj prevladovalo nad popolno avtomatizacijo, je izobrazba, v znanstvenem članku o prihodnosti zaposlovanja pišeta Carl Benedikt Frey in Michael Osborne z univerze v Oxfordu. Izobrazba nam daje nove veščine v novih panogah, v katere se širi trg delovne sile, potem ko se mora zaradi tehnološkega napredka umakniti iz starejših. Vendar avtorja, na podlagi znanstvenih študij, odkrivata skrb vzbujajoč trend upadanja potrebe po visoko izobraženi delovni sili. Izobraženi delavci se pomikajo navzdol po zaposlitveni lestvici in tako izpodrivajo delovna mesta, ki so jih tradicionalno opravljali neizobraženi. Posledično so ti vse bolj izrinjeni iz trga delovne sile, kar sta avtorja zabeležila v podrobni razpredelnici poklicev, ki bodo kmalu stvar preteklosti.

Odkrivanje novih načinov, kako poceniti delo, je hitrejše od ustvarjanja delovnih mest. Ali bodo stroji začeli upravljati ljudi?

Strojno učenje

Sodobna avtomatizacija pri tem ne ogroža le neizobraženih delavcev, tehnološka revolucija 21. stoletja na področju strojnega učenja je izvedla revolucionaren preboj tudi na področju algoritmov, s katerimi izpodriva kognitivne delavce. Med prvimi je v to prakso zakorakala razvpita investicijska banka Goldman Sachs. Borzne posrednike je začela nadomeščati z računalniškimi strežniki, ki finančne informacije, novinarske konference in informacije iz drugih virov procesirajo hitreje in očitno tudi bolje kot beli ovratniki. So prvi, ki so se dokopali do bogate žile koncepta big data. »Avtomatizacija je neizbežna,« je za spletni portal Euromoney izjavil Paul Walker, vodja tehnološkega odseka pri Goldman Sachsu, »mar z vrednostnimi papirji sploh še kdo trguje prek telefona?«

Reuters

Banka Goldman Sachs borzne posrednike že nadomešča s strežniki.

Če se avtomatizirajo poklici z najvišjo dodano vrednostjo, kaj tedaj sploh še ostane velikim? Ne veliko, ugotavljata Frey in Osborne. Dnevi so šteti celo trenutno opevanim računalniškim programerjem. Napredek strojnega učenja jih že razbremenjuje pri iskanju hroščev v programski opremi, a to ni vse, analize velikih podatkovnih baz programske kode kmalu obetajo tudi strojno pisanje programja na podlagi specifikacij, ki jih od njih zahteva človek. Nič bolje se ne piše pravnikom, podjetje Symantec je že pred časom lansiralo program Clearwell system, ki z metodo lingvistične analize identificira splošne koncepte v dokumentih in rezultate prikaže grafično. V dveh dneh je sistem sposoben analizirati in sortirati kar 570.000 dokumentov.

Kako na prihodnost odgovarjajo pri nas?

Frey in Osborne ocenjujeta, da bomo zaradi avtomatizacije, globalno gledano, kmalu izgubili 140 milijonov delovnih mest in to samo med najbolje plačanimi kognitivnimi delavci. Če smo začeli s tem, da globalna elita nima odgovora na problematiko, tedaj poglejmo, kako nanjo odgovarjajo v Sloveniji.

Reindustrializacija z evropskimi subvencijami

Rešitve ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo temeljijo na izkušnjah Organizacije za gospodarsko sodelovanja in razvoj (OECD) s svetovno gospodarsko krizo iz leta 2008. Ministrstvo se osredotoča na črpanje evropskega programa Horizon 2020, ki je vreden kar 70 milijard evrov, njegov glavni cilj pa je povečati delež industrije v evropskem BDP s trenutnih 15,2 odstotka na 20 odstotkov. V OECD so namreč ugotovili dvoje, kot prvo so se države z večjim deležem industrije v BDP izkazale kot bolj odporne proti krizi, kot drugo pa delovno intenzivna industrija daje zaposlitev več ljudem, nam je pojasnila tiskovna predstavnica Stanka Ritonja.

Twitter, Wikipedia, Reuters

Podpornemu osebju v birokracijah so šteti dnevi.

Krajšanje delovnega časa

»Produktivnost dela je danes tako visoka, da je osemurni delovnik, izborjen pred stoletjem, zastarel. Tega mora nadomestiti postopno skrajševanje delovnika do polne zaposlenosti,« menijo v Inštitutu za delavske študije (IDŠ), v imenu katerega govorita Blaž Gselman in Boštjan Remic. Krajšanje delovnega časa se sicer dogaja že zdaj, a na način, da se delo fleksibilizira in prekarizira. Delavci so tako plačani le toliko, kolikor ur opravijo, pri tem pa seveda izostanejo tudi pri pravicah, ki so pridržane redno zaposlenim. Na ta problem IDŠ odgovarja: »Ključno pri tem je, da gre za varne zaposlitve, torej zaščitene z delavskimi pravicami.«

Socialisti prav tako ugotavljajo, da profitna mera trpi za trendom upadanja. Dodana vrednost postaja vse nižja. »Socialistična rešitev je demokratizacija produkcije, nadomestitev profitnega motiva z družbenimi potrebami. Odprava brezposelnosti in zmanjševanje delovnega časa je zagotovo sledenje človekovim potrebam, zato potrebujemo koordinirano industrijsko politiko, ki jo država lahko vodi s svojimi investicijami, za kar mora pobrati dovolj davkov,« odgovarjajo v IDŠ.

Twitter, Wikipedia, Reuters

Univerzalni temeljni dohodek (UTD)

Podobno kot socialisti se s profitno mero ne strinjajo niti zagovorniki UTD-ja. Branko Gerlič, koordinator sekcije za UTD, meni, da so ob trenutnem tehnološkem razvoju povsem realne napovedi o petinski družbi. Torej takšni, v kateri je zaposlena le petina prebivalstva. Gerlič prav tako trdi, da kapitalizem delovna mesta ustvarja le zaradi potrebe po kupovanju socialnega miru: »Po Becku in Riffkinu že obstoječa tehnologija omogoča proizvodnjo praktično brez človeškega dela. Temu mnogi rečejo tudi Jobless growth.«

»Odkrivanje novih načinov ekonomizacije dela prehiteva stopnjo odkrivanja novih načinov zaposlovanja delovne sile.« Ekonomist John Maynard Keynes, 1933

Z drugimi besedami, kapital delovna mesta danes praviloma ustvarja, ker ga v to pogojujejo državne subvencije. Podjetnik namreč ne bo najel delavca, če lahko svojo proizvodnjo preseli v cenejše okolje (outsourcing) ali jo avtomatizira. Oboje mu namreč ponuja višjo profitno maržo, za ljudi pa v logiki zasledovanja profita ni prostora. Zagovorniki UTD-ja želijo zato uvesti nediskriminatorni sistem izplačevanja temeljnega dohodka, pri katerem vsak pripadnik skupnosti dobiva minimalna sredstva, ki delujejo kot varnostna mreža v družbi, ki je sprejela dejstvo strukturne brezposelnosti.