Odprava v Honduras se je iz džungle vrnila z novicami o odkritju še nikoli prej raziskanega izgubljenega mesta skrivnostne kulture. Tja so jih popeljale govorice o Belem mestu, v legendi znanem tudi kot Mesto opičjega boga.
Facebook
Deževni gozd (fotografija je simbolična).
Arheologi so pregledali in začrtali obsežne ostanke trgov, gomil in piramid iz prsti, ki naj bi pripadali kulturi, ki je uspevala pred tisoč leti, nato pa izginila. Raziskovalci so odkrili tudi številne kamnite skulpture, ki so ležale nedotaknjene, vse odkar je bilo, kot domnevajo, opuščeno mesto. V nasprotju z bližnjimi Maji je bila ta izginula kultura le malo raziskana, zato ostaja praktično neznana. Arheologi zanjo celo nimajo imena.
Facebook
Največ pozornosti je pritegnil artefakt v obliki jaguarjeve glave.
Christopher Fisher, arheolog z univerze v Koloradu, je dejal, da je tako nedotaknjeno najdišče prava redkost. Za skrivališče, odkrito ob vznožju piramide, domneva, da je moralo biti daritev: »Obred je moral biti izrednega pomena glede na vrednost predmetov, ki so morali iz obtoka.« Vrhovi dvainpetdesetih artefaktov so kukali iz prsti. Veliko več se jih očitno še nahaja pod njo, mogoče pa je, da se tam skrivajo tudi grobovi. Med odkritimi predmeti so bila slavnostna sedišča in fino izrezljano posodje, okrašeno s kačami in jastrebi. Največ pozornosti pa je pritegnil artefakt v obliki jaguarjeve glave, za katerega Fisher domneva, da predstavlja šamana v transformiranem, duhovnem stanju. Druga mogoča razlaga je, da gre morda za predmet, povezan z obrednimi igrami z žogo, značilnimi za ljudstva Srednje Amerike pred prihodom Kolumba. Eden od raziskovalcev, Oscar Neil Cruz s honduraškega Inštituta za antropologijo in zgodovino, je prepričan, da najdeni predmeti segajo med tisoč do šesto let v preteklost. Vse so podrobno dokumentirali, niso pa jih izkopali. Lokacija najdišča zaradi varnosti pred roparji ostaja skrivnost.
»Obred je moral biti izrednega pomena glede na vrednost predmetov, ki so morali iz obtoka.« Christopher Fisher
Opičji bog in belo mesto
Lokacija ruševin je bila med preletom prvič odkrita maja leta 2012 v odročni dolini v La Mosquitii, kjer kraljujejo močvirja, reke in gore. To je tudi območje, kjer je še mogoče najti zadnje znanstveno neraziskane kraje na našem planetu. Vendar pa zgodbe o belih zidovih izgubljenega mesta že na stotine let krožijo med raziskovalci in iskalci zlata. Legende avtohtonega prebivalstva pripovedujejo o »beli hiši«, kamor so se pred konkvistadorji zatekli Indijanci – o mističnem kraju, iz katerega se nihče nikoli ni vrnil. Od leta 1920 se je zvrstilo več odprav, odločenih, da najdejo slovito belo mesto. Najbolj odmevna je bila tista ekscentričnega raziskovalca Theodora Mordeja. Ta se je vrnil z več tisoč artefakti in trdil, da je vstopil v izgubljeno mesto, kjer naj bi stal velikanski kip opičjega boga, vendar pa lokacije ni izdal iz strahu pred roparji. Pozneje je storil samomor, tako da je njegova skrivnost umrla z njim. Kakorkoli že, arheologi po nedavnem odkritju ne verjamejo več v obstoj le enega izgubljenega mesta, temveč so prepričani, da je takšnih na območju več in da predstavljajo nekaj veliko bolj pomembnega – izgubljeno civilizacijo.
