Bil je povsem običajen vikend januarja 1989 – oče John Andrew je gledal televizijo, nato se je odpravil na delo. Zavedal se je, da je žena Linda zadnje dni molila več, ni pa slutil, da je počasi tonila v svojo prvo psihotično epizodo.
Oba sta pripadala Krščanski adventistični cerkvi. Obsedeno naj bi prebirala prvo knjigo Stare zaveze, Genezo, še posebej del , ko Bog naroči Abrahamu, da mu žrtvuje svojega edinega sina Izaka.
Spregovorila je šest tednov po incidentu.
»Spominjam se, kako je namakala nože v vreli vodi,« pove danes sedemindvajsetletna Susannah. Mati jo je oblekla v čista oblačila, jo naoljila in položila na ovčjo kožo v kuhinji. »Spominjam se, kako se mi je bližalo rezilo in kako sem ga skušala zaustaviti.«
Linda ji je zarezala skozi sapnik in glasilke, nato pa 40 minut čakala, da je deklica pomodrela. In tako kot Izak naj bi tudi ona končala kot žgalna daritev, le da v pečici. V tistem pa je v Lindi prevladalo toliko razuma, da je poklicala na policijsko postajo. Zdravniki niso vedeli, če bo deklica lahko še kdaj govorila, a je spregovorila šest tednov po incidentu. Linda Andrew se je domov vrnila po enem letu v psihiatrični bolnišnici, a sta se z možem ločila, ko je Susannah štela trinajst let. Danes, pri sedemindvajsetih, ima le še slabo vidne brazgotine in prizvok v govoru. Je poročena in mati dveh otrok, do danes pa ji je ostal strah pred noži. Kot pravi, bo svojima otroka dala nekaj, česar sama ni bila nikoli deležna – vzgojila ju bo v normalna človeka.
